Peter Petrovčič

30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

Pogojna obsodba za posilstvo

Je napočil čas za spremembo zakonodaje? 

Posilstvo Perzefone, detajl kipa, Gian Lorenzo Bernini

Posilstvo Perzefone, detajl kipa, Gian Lorenzo Bernini

Mariborsko sodišče je po podatkih časnika Večer končalo sojenje zoper zobozdravnika Nermina Suljića. Bil je obsojen, ker je poskušal med puljenjem zoba posiliti pacientko. Sliši se neverjetno, a tik preden ji je zob izpulil, ji je v roke potisnil svoj spolni ud, potem izruval zob, pacientko dvignil s stola in jo posadil v umivalnik … Zdi se kot klasičen primer poskusa posilstva. Če žrtvi ne bi uspelo iztrgati se mu iz rok in zbežati, bi jo gotovo posilil. A Suljić ni bil obsojen za to, ampak za spolno nasilje. Zagrožena kazen je sicer enako visoka, od enega do desetih let zapora, Suljić pa je bil obsojen na le eno leto zapora, in to ne pravega zapora, pač pa je kazen pogojna. Če v prihodnjih treh letih ne bo storil kakega istovrstnega kaznivega dejanja in bil zanj tudi obsojen (kar je res malo verjetno), jo bo dejansko odnesel le z »opozorilom«. Ali pa niti to ne, saj se je pritožil in dokončno sodbo bo izreklo višje sodišče.

Gre za zgodbo o spolnem nasilju in nepričakovano blagi kazenski sankciji, ki spominja na podobno izpred dveh let. Zgodba gre takole. Napadalec je vinjeni znanki z roko zakril usta ter jo pod seboj zadržal toliko časa, da jo je lahko posilil. Moški je bil sprva spoznan za krivega posilstva, a po več letih sojenja nazadnje na višjem sodišču obsojen zgolj za kaznivo dejanje »prisiljenja«, razmeroma blago in zelo splošno kaznivo dejanje zunaj poglavja kazenskega zakonika, posvečenega spolnim deliktom. Kazen? Deset mesecev zapora, efektivno torej pet mesecev.

Razkritje je spodbudilo razpravo o (re)definiciji kaznivega dejanja posilstva. Več nevladnih organizacij, pa tudi politična stranka Levica je predlagalo, da se definicija posilstva, torej osnovnega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, spremeni. Spremenili naj bi jo po zgledu vedno številnejših evropskih držav, ki so klasično ureditev, po kateri je za posilstvo potrebna uporaba grožnje ali sile, nadomestile s sistemom »ne pomeni ne« ali sistemom »ja pomeni ja«. Po prvem je za obstoj kaznivega dejanja posilstva dovolj izraženo nasprotovanje spolnemu odnosu, po drugem se za posilstvo šteje vse, kar se je zgodilo brez poprejšnje jasne privolitve v spolni odnos.

Podatki tožilstva za zadnja tri leta pa kažejo širšo sliko. Izmed obsojenih za posilstvo jih je bila skoraj polovica obsojena le na pogojno kazen. Pri spolnem nasilju je ta delež kar neverjetnih 68 odstotkov. Celo za kaznivo dejanje pedofilije dobra polovica obsojenih kazen odsluži z zgolj pogojno obsodbo.

Da imamo s celotnim sistemom preiskovanja spolnih deliktov v Sloveniji težave, ni skrivnost. Vedno več pa je tudi odločitev sodišča, ki kažejo, da je morda že napočil čas za spremembo zakonodaje glede posilstva. Za ureditev, ki bi puščala precej manj dvomov o tem, kaj je posilstvo in kaj ne, kot to očitno velja zdaj.

Prejšnji torek se je sicer ministrica za pravosodje Andreja Katič udeležila ustanovnega sestanka delovne skupine, ki bo pripravila novelo kazenskega zakonika. Del te, je napovedala, naj bi bila tudi posodobitev opredelitve kaznivega dejanja posilstva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.