Račun za Janša TV

Astronomska kazen Telekomu zaradi medijske avanture

Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV.

Grška Antenna je želela izstopiti iz Planeta TV, a se s Telekomom nista mogla dogovoriti za znesek plačila za približno tretjinski delež. Grki so trdili – in zmagali –, da je družba, ki še nikoli ni poslovala pozitivno in je imela konec lanskega leta kar 12 milijonov evrov negativnega kapitala, vredna 88 milijonov evrov. Telekom pa, da je vredna 17 milijonov.

Oba Telekomova medija, Planet TV in Siol, sta nastala v času druge vlade Janeza Janše. Za projekt je bil sprva odgovoren Rudolf Skobe, ki je iz obeh medijev naredil glasili stranke SDS. Zaposlil je Alenko Paulin, nekdanjo tiskovno predstavnico SDS, pa recimo Vinka Vasleta in Uroša Urbanijo, ki sta v času prve Janševe vlade »uravnoteževala« Radio Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo (STA). Poleg njiju pa še nekatere nekdanje pisce, ki so delali za brezplačnike SDS, recimo Aleša Žužka. Skobe je bil nazadnje nagrajen tako, da je postal predsednik uprave Telekoma Slovenije.

Poleg tega je Janševa vlada oba paradržavna medija ustanovila na precej sporen način. Zakon o medijih v Sloveniji – podobno je tudi drugje po svetu – prepoveduje, da bi telekomunikacijska podjetja imela v lasti medije in s tem izkoriščala svoj monopolni položaj. A so tedaj v Telekomu ustanovili hčerinsko družbo TSmedia, ta je nato ustanovila televizijo, na ministrstvu za kulturo pod vodstvom ministra iz SDS Žige Turka pa so se naredili slepe in gluhe, kot da sta Telekom in TSmedia dve različni in ločeni družbi.

Kasnejše vlade se o smiselnosti in zakonitosti obstoja obeh paradržavnih medijev niso nikoli spraševale. Morda tudi zato, ker je mogoče na Planet TV in Siol izvajati veliko bolj neposreden pritisk kot na RTV Slovenija, nad katero bdi programski svet. Ob vsaki menjavi vlade so se pogosto zamenjali tudi uredniki na Telekomu. Pod vlado Marjana Šarca sta oba Telekomova medija politiki prav tako dobro služila. Siol je razmeroma hitro, potem ko je Šarčeva koalicija prevzela oblast, objavil simpatičen intervju s Šarčevim svetovalcem Damirjem Črnčecem, pred zadnjimi državnozborskimi volitvami pa v Telekomovih medijih uredniki (očitno) niso dovoljevali objav o povezavi med stranko SDS in madžarskim premierom Viktorjem Orbánom.

Če bi pri Telekomu oba medija, ki sta bila ustanovljena v očitnem nasprotju z medijsko zakonodajo in ki delujeta mimo javnega nadzora, poslali v stečaj, bi se tudi zgodba pred švicarskim arbitražnim sodiščem iztekla drugače. Tako pa so bile očitno vsakokratne skomine po vplivu prevelike.

Videti je, da je arbitražno sodišče pravilno presodilo, da imata medija v Sloveniji zelo veliko vrednost.