Kapital pred dediščino

Novogradnje in izgubljena spominska znamenja

V Ljubljani rušijo stare stavbe in postavljajo nove, v zadnjem času praviloma bloke s stanovanji z nedosegljivimi cenami. Premalo pa se govori o tem, da je na stavbah, predvidenih za rušenje, včasih tudi kako spominsko znamenje. Veliko teh spominskih plošč je posvečenih partizanom in ubitim med drugo svetovno vojno. Zanje odgovorni Luka Bertok, koordinator za spominska znamenja pri ZZB NOB Spodnja Šiška, trdi, da je veliko teh plošč in kipov preprosto izginilo.

To se je zgodilo tudi pri nedavnem rušenju hiše na Celovški 50 v Šiški, kjer je domovala Kreativna cona Šiška (KCŠ). Novi lastniki (NLB Leasing) so jo zrušili oktobra. Na stavbi je bila spominska plošča (postavljena 27. avgusta 1952), saj so prav na tem mestu okupatorji mučili in pobili nekaj članov Osvobodilne fronte, ki so tam izdelovali orožje za obrambo pred okupatorjem. Izdal jih je sodelavec, ki je za imena vpletenih prejel plačilo (sto tisoč takratnih lir od italijanske okupatorske vojske).

V ključavničarski delavnici so od konca leta 1941 izdelovali in popravljali hladno orožje, predvsem bajonete, bodala in ohišja za ročne bombe. Po izdaji so Italijani delavnico obkolili, Hribernika in njegove pomočnike Milana, Jožeta in Antona izgnali iz nje in jih po triurnem zasliševanju postrelili na dvorišču. Naslednji dan so aretirali še Rudolfa Medveška, lastnika podjetja Kromovina, ki je nabavljal material za ilegalno delavnico. Med surovim mučenjem so mu populili vse nohte, izbili vse zobe, zlomili čeljust, polomili prste na rokah, dan kasneje pa so ga ustrelili kot talca v Gramozni jami.

Spominska plošča je bila, da se ti ljudje in dogodki ne pozabijo, obrnjena na prometno ulico, torej proti Celovški, po kateri se vsak dan vozi na tisoče avtomobilov in jo prehodi na stotine pešcev.

Vse to se novodobnim investitorjem ne zdi pomembno. Ker bi po mnenju graditeljev stara plošča kazila estetsko podobo nove stavbe, ki naj bi bila obdana s steklenimi ploščami, so se zavzemali, da se plošča izbriše iz registra spominskih plošč. Če se bo to zgodilo, je ne bo treba namestiti nazaj na staro mesto.

Luka Bertok opominja, da ne gre za osamljen primer, saj se z rušenjem številnih starih hiš plošče izgubljajo, prav tako izginjajo s seznama dediščine. »Letos se je zgodilo, da so začeli rušiti dve hiši na Celovški cesti s spominskima znamenjema. Ena plošča je izgubljena, saj ni zavarovana (gostilna Keršič), usodo druge poznate. Izgubljena je tudi plošča na hiši Hinka Smrekarja, v depoju je uničen kip Zvonka Runka, prav tako se ne ve, kje točno so znamenja, ki se po prenovi fasad ali gradnji novih stavb niso vrnila na naslovih: Celovška 180, Celovški dvori, Verovškova, Pivovarniška 1, Aleševčeva 38, Korotanska 14 in še bi lahko našteval.«