Dominik Šik Vukovič

17. 11. 2019  |  Svet

Dvojna merila v boju proti dopingu

Bi zvezdniki NBA mirno sprejeli uvedbo bioloških potnih listov? Pa uvedbo testiranj po vsaki tekmi, kot jo imajo najboljši kolesarji po koncu vsake etape? 

© Richard Masoner / Flickr

Mednarodna kolesarska zveza je v sporočilu za javnost zapisala, da je najboljši hrvaški kolesar Kristijan Đurasek prejel štiriletno prepoved nastopanja, zaradi zlorabe dopinga. Po podatkih, ki so jih pridobili avstrijski organi pregona v operaciji, aferi Aderlass, si je Đurasek med letoma 2016 in 2019 pomagal z nedovoljenimi metodami in/ali s poživili. Afera Aderlass je izbruhnila na letošnjem Svetovnem prvenstvu v nordijskim smučanju, ki je potekalo v avstrijskem Seefeldu, kjer sta avstrijska in nemška policija izpeljali več racij, pri kršenju protidopinških pravil pa zasačili več športnikov. V javnosti je nato zaokrožil posnetek transfuzije krvi tekača Maxa Haukeja.

Glavni protagonist afere je nemški zdravnik Mark Schmidt, ki je svojim strankam – športnikom, s krvnim dopingom pomagal med leti 2011 in 2019. V afero je (bilo) vpletenih več deset športnikov iz različnih panog, denimo nogometa, rokometa, plavanja in kolesarstva. Zaradi suma kršitve protidopinških predpisov je Mednarodna kolesarska zveza že maja suspendirala štiri kolesarje, poleg že omenjenega Hrvata še Italijana Pettachija, ter Slovenca Korena in Božiča. Zadnji trije so prejeli dveletno prepoved nastopanja. Tudi smučarski tekač Hauke je prejel štiriletno prepoved.

Prva asociacija ob omembi dopinga je zaradi dolge zgodovine zlorabe prepovedanih sredstev gotovo kolesarstvo. Seznam suspendiranih športnikov pri Mednarodni kolesarski zvezi je še vedno dolg – na njem je trenutno 118 tekmovalcev –, a dozdeva se, da je dopinških prekrškarjev čedalje manj. To lahko pripišemo poostrenemu nadzoru, kjer morajo biti športniki venomer na voljo za testiranje, sporočati morajo svojo lokacijo, imajo biološki potni list itd. Tudi kazen za vsakršno kršitev je zelo stroga, kolesarka oz. kolesar prejme najmanj dve leti prepovedi nastopanja, poleg tega pa še finančno kazen v višini celoletne plače. V kolikor gre za hujši prekršek ali vnovično kršitev pravil je lahko kazen tudi daljša, celo doživljenjska.

Seznam suspendiranih športnikov pri Mednarodni kolesarski zvezi je še vedno dolg – na njem je trenutno 118 tekmovalcev –, a dozdeva se, da je dopinških prekrškarjev čedalje manj.

Vse mednarodne športne zveze in lige pa pri preganjanju dopinga niso tako stroge kot Mednarodna kolesarska zveza. Vzemimo za primer košarkarsko ligo NBA, kjer so letos pri kršenju protidopinških pravil ujeli kar tri košarkarje, eden pa je zaradi zlorabe drog prejel večletno prepoved nastopanja.

Tyreke Evans je 17. maja prejel dveletno prepoved nastopanja v ligi, ker je kršil protidopinške predpise. Vodstvo lige pa v izjavi za javnost ni navedlo prepovedane snovi, ki so jo odkrili, zaznali pri testu. Ker kolektivna pogodba med sindikatom igralcev in vodstvom lige predvideva, da v kolikor je prišlo do kršenja protidopinških predpisov iz naslova zlorabe prepovedanih drog, se omenjenega sredstva ne obelodani javno, lahko z gotovostjo sklepamo, da Evans ni uporabil nedovoljenih poživil. Na testu je bil pozitiven bodisi na kokain, amfetamine, LSD ali pa na opiate.

Konec avgusta je 25 tekem prepovedi nastopanja prejel krilni center Brooklyna Wilson Chandler, ker so v njegovem vzorcu odkrili sledi »zdravila« Ipamorelina, ki stimulira izločanje rastnega hormona. Za Ipamorelin velja, da sproži nastajanje rastnih hormonov na način, ki je podoben naravni metodi proizvodnje. Leto pred tem je zaradi uporabe tega sredstva enako kazen prejel tudi Jodie Meeks.

Na seznamu Mednarodne kolesarske zveze je trenutno pet kolesarjev, ki so bili suspendirani zaradi uporabe GHRP-jev.

Na začetku letošnje sezone je 25 tekem prepovedi prejel tudi center Phoenixa, Deandre Ayton, ki je bil na lanskem naboru novincev izbran kot prvi. V odvzetem vzorcu so odkrili sledi diuretika. Ti se uporabljajo v dveh primerih: v kolikor želi športnik hitro izgubiti odvečne kilograme ali pa želi prikriti jemanje drugih snovi. Ker je Ayton center in nujno potrebuje kilograme za »boje« pod obroči, je prvi način rabe diuretikov enostavno ovrgljiv. Tudi Svetovna protidopinška agencija diuretike uvršča na seznam prepovedanih snovi. Ayton bo izpustil približno tretjino sezone, kar v številkah pomeni približno dva milijona dolarjev, saj v času suspenza ne bo prejemal plače.

Tretji letošnji grešnik, pa je krilni center Atlante John Collins, ki ga je liga NBA – zaradi uporabe rastnega hormona, ki izloča peptide (GHRP-2) – suspendirala s 25 tekmami prepovedi. GHRP-2 je sintetični agonist hormona grelina, ki skrbi za izločanje rastnega hormona ter veča apetit. Tudi Collins je, tako kot Ayton, zatrdil, da ni namerno zaužil prepovedane snovi. Collins ima gromozansko srečo, da je košarkar v ligi NBA, saj bi ga v primeru, da bi bil kolesar, doletela mnogo strožja kazen.

Na seznamu Mednarodne kolesarske zveze je trenutno pet kolesarjev, ki so bili suspendirani zaradi uporabe GHRP-jev. Najkrajšo kazen je prejel Samuele Conti, ki je prejel »le« tri leta in sedem mesecev prepovedi zaradi uporabe iste snovi kot jo je uporabil John Collins. Preostali štirje kolesarji so prejeli štiriletno prepoved. Zakaj košarkar, ki igra v ligi NBA in zlorabi nedovoljeno poživilo prejme zgolj 25 tekem prepovedi nastopanja, torej približno tretjino sezone? Kolesar pa za isti prekršek prejme štiri leta, torej štiri sezone!

Košarkarji v ligi NBA imajo izjemno močen sindikat, ki strogo varuje svoje člane. V celem letu je košarkar iz lige NBA lahko testiran največ devetkrat! Kolesarji oddajo devet vzorcev v enem mesecu, ali pa celo v krajšem časovnem obdobju.

Odgovor na ta paradoks, hipokrizijo, dvojne standarda in dvojna merila v boju proti kršitvam dopinških predpisov se skriva v moči sindikata športnikov. Košarkarji v ligi NBA imajo izjemno močen sindikat, ki strogo varuje svoje člane. Predvsem pa imajo košarkarji enake cilje, želijo si le najboljše pogoje. Po zadnji kolektivni pogodbi z vodstvom lige velja, da je lahko vsak igralec med sezono naključno testiran le štirikrat, v času »dopusta« pa le dvakrat. K temu je potrebno dodati še največ dvakratno testiranje za zlorabo rastnih hormonov med sezono, ter največ eno testiranje v času, ko na koledarju ni tekem. V celem letu je košarkar iz lige NBA lahko testiran največ devetkrat! Kolesarji oddajo devet vzorcev v enem mesecu, ali pa celo v krajšem časovnem obdobju.

V primeru pozitivnega izida na testu je kazen za košarkarja mila, saj prejme 25 tekem prepovedi. V primeru vnovičnega pozitivnega vzorca se košarkarju izreče 55 tekem prepovedi, šele v tretje pa igralce doleti večletna kazen. Košarkarji v ligi NBA imajo torej majhno število testov ter mile kazni za morebitne prekrške protidopinških predpisov.

V kolesarstvu pa je zgodba povsem drugačna. Sindikat kolesarjev na papirju obstaja, a v praksi je povsem neučinkovit. Slabo varuje interese, pravice in zdravje športnikov. V odnosu do Mednarodne kolesarske zveze je popolnoma podrejen, saj sprejme vse predloge, tudi tiste, ki občutno posegajo v pravice kolesarjev.

Sindikat kolesarjev na papirju obstaja, a v praksi je povsem neučinkovit. Slabo varuje interese, pravice in zdravje športnikov.

Zgolj predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi vodstvo lige NBA za košarkarje zahtevalo enaka merila kot veljajo za kolesarje. Bi LeBron James, James Harden, Giannis Antetokounmpo in ostala druščina NBA zvezdnikov mirno sprejela uvedbo bioloških potnih listov? Pa uvedbo testiranj po vsaki tekmi, tako, kot čaka test najboljše kolesarje po koncu vsake etape? Da dolgih kazni za kršitev protidopinških predpisov niti ne omenjamo.

Prepovedana poživila imajo v različnih športih – zaradi narave, značilnosti, lastnosti in pravil igre – različne, drugačne učinke. Kolesarju in košarkarju, ki posežeta po poživilih, je skupno to, da oba skušata pridobiti nedovoljeno prednost pred konkurenti, sotekmovalci. Prvi je za tako ravnanje sankcioniran z nekajletnim suspenzom, slednji pa prejme le nekajmesečno kazen.

z466itSHE58

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.