Peter Petrovčič

29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

Kako (ne) izgnati tujca

O privilegiju države, da izžene tujce, ki so storili kazniva dejanja

Janez Janša in Lovro Šturm v času, ko sta bila premier in pravosodni minister. Koalicija je tedaj, leta 2008, sprejela nov kazenski zakonik, ki je ukinil kazen izgona tujcev, obsojenih za (hujša) kazniva dejanja

Janez Janša in Lovro Šturm v času, ko sta bila premier in pravosodni minister. Koalicija je tedaj, leta 2008, sprejela nov kazenski zakonik, ki je ukinil kazen izgona tujcev, obsojenih za (hujša) kazniva dejanja
© Matej Leskovšek

Zdaj je jasno, zakaj 38-letni maroški državljan, ki naj bi bil pred časom posilil dve dekleti, ni bil izgnan iz države, ko je prišel iz zapora, kar bi pomenilo, da vsaj omenjenih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ne bi mogel storiti. Nekdanji prosilec za azil se lahko za to, da je ostal v Sloveniji, dejansko zahvali vladi Janeza Janše. Sliši se populistično in protislovno, saj gre za vodilno slovensko protibegunsko stranko.

Ko so trije mladi Severnoafričani spomladi ukradli avto za potrebe prevoza iz Bele krajine do Italije in pri tem ugrabili lastnika, jih je sodišče obsodilo na slabi dve leti zapora. In na stransko kazen izgona iz države. Ko bodo prišli iz zapora, bo sledil takojšen izgon iz države, pravzaprav bodo iz zapora dejansko prišli šele na meji s Hrvaško, saj jih bo tja neposredno iz kazenske ustanove odpeljala policija.

Izganjanje tujcev je privilegij države; ta lahko tujca, ki je zagrešil kako hujše kaznivo dejanje, izžene, odstrani s svojega ozemlja. To lahko stori ne glede na to, kako trden je njegov temelj za prebivanje v državi – tudi če ima recimo dovoljenje za stalno prebivanje. Kazenski zakonik pozna tako imenovano stransko kazen izgona iz države, ki se lahko izreče za vsa kazniva dejanja, za katera sme sodišče izreči več kot dveletno zaporno kazen, ob dodatnem pogoju, da je na podlagi osebnih okoliščin storilca podana »resna grožnja za javni red ali javno varnost«. Dodatno kazen predlaga tožilstvo, sodišče jo izreče ali pa ne. Čeprav statističnih podatkov ni, po naših informacijah tožilci to dodatno kazen praviloma predlagajo vedno, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče pa predloge tožilstva večinoma upošteva.

Maroški državljan, nekdanji zavrnjeni prosilec za azil, ki naj bi bil pred časom ponovno poskusil zaprositi za azil, se z vidika države z represivno azilno politiko zdi tipičen kandidat za izgon. Gre za bolj ali manj brezpravnega posameznika, ki je bil obsojen na dve leti zapora zaradi ropa, torej kaznivega dejanja zoper premoženje z elementi nasilja. A mu sodišče vendarle ni dosodilo izgona iz države. Zakaj so pri njem pravzaprav naredili izjemo? So tožilci pozabili na svojo »dolžnost«? Je sodišče menilo, da bi bil izgon nesorazmerna kazen?

Tujce smo nekoč že izganjali iz države, potem vmes skoraj desetletje ne, od začetka begunske krize pa zakonodaja to spet omogoča.

Primer so vodili na ljubljanskem tožilstvu, zato smo se obrnili na vodjo tožilstva dr. Katarino Bergant. Pojasnila je, da je tudi v tem primeru »tožilstvo ob predlogu kazni zapora predlagalo še izrek stranske kazni izgona tujca iz države, čemur sodišče ni sledilo«. Razlog pa ni bil vsebinski, pač pa tehničen, formalen in hkrati presenetljiv. V času, ko je bil rop storjen, zakonodaja ni predvidevala kazni izgona iz države. Kazen izgona iz države je bila uvedena šele pred dobrima dvema letoma, julija 2017. To se zdi skorajda neverjetno, saj gre za uveljavljeno in tradicionalno kazensko sankcijo. V kabinetu ministrice za pravosodje Andreje Katič pojasnjujejo, da je seveda slovenski kazenski zakonik nekoč to kazen vseboval. A leta 2008 je bil pod budnim očesom dr. Lovra Šturma, ministra za pravosodje v prvi vladi Janeza Janše, sprejet čisto nov kazenski zakonik. »Kot navajate, v slovenskem kazenskopravnem sistemu od uveljavitve novega kazenskega zakonika v letu 2008 ni več obstajala možnost izreka stranske kazni izgona tujca iz države.« Namesto tega je novi zakonik »kot eno od pravnih posledic obsodbe vseboval možnost izgube pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji, ki bi morala biti ustrezno opredeljena in postopkovno izpeljana v področni zakonodaji«. A v tej, torej v zakonu o tujcih, prenehanje pravice do prebivanja zaradi obsodbe potem nikoli ni bilo »ustrezno opredeljeno in postopkovno izpeljano«.

Kazen izgona je devet let kasneje spet uvedla vlada Mira Cerarja, razlog pa so bile seveda povečane migracije. »Ta zakon ima serijo odličnih stvari, in če grem kar po vrstnem redu, izgon tujcev iz države. Ja, glejte, ja prepozno tri leta, bi že zdavnaj to morali imeti,« je v času sprejemanja zakona parlamentarnemu odboru za pravosodje dejal tedanji opozicijski poslanec SDS Vinko Gorenak. V času, ko se je sprejemal zakonik, iz katerega je izpadla kazen izgona tujcev, je sicer opravljal delo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.