Peter Petrovčič

29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

Pomoč beguncem, ki se je sprevrgla v pomoč policiji pri obračunavanju z begunci

Človekoljubne organizacije so nehote dejansko zgolj pomagale policiji pri prisilnem vračanju

© Matej Pušnik

Ko je pred časom od izčrpanosti in podhladitve v gozdu blizu Ilirske Bistrice umrl 20-letni begunec iz Sirije, se je postavilo vprašanje, ali se begunec v stiski v Sloveniji res nima na koga obrniti, koga poklicati na pomoč. Pri umrlem beguncu je že bilo tako. Očitno se ni imel na koga obrniti ali pa si tega ni upal. Tik pred smrtjo je poklical na pomoč – a v Nemčiji živeče sorodnike, ne pa policije ali humanitarne organizacije. Nazadnje so sorodniki iz Nemčije tudi prišli in ga našli, bilo je prepozno.

Če je razumljivo, da se begunci v stiski nočejo obrniti na policijo, ker temu sledi (prisilna) vrnitev na Hrvaško, bi se lahko zanesli na humanitarne organizacije. Za ta namen je po zgledih iz tujine lani poleti Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) vzpostavil posebno telefonsko številko za pomoč beguncem oziroma potencialnim prosilcem za azil. A PIC je te aktivnosti hitro opustil. Prevzela jih je civilna iniciativa Info Kolpa, a tudi ta začasno.

Zakaj v Sloveniji ni aktivne telefonske številke, na katero bi se begunci, ki prihajajo prek slovensko-hrvaške meje, lahko obrnili brez posebnega strahu?

Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad je pojasnila, da je razlogov več. »V razmeroma kratkem obdobju smo posredovali v več deset primerih, v manj kot polovici primerov pa je tem osebam dejansko uspelo vstopiti v azilni postopek. Tudi takrat, ko smo policiji sporočili, da osebe želijo zastopanje v postopku zadrževanja (torej v zvezi s postopkom, ki ga vodi policija), nas niso poklicali,« pojasnjuje Bervar Sternadova, po njenih besedah se je izkazalo, da posredovanje nima učinka in da večino ljudi vrnejo na Hrvaško.

»S tem je rastlo tudi nezaupanje v postopke slovenske policije. V istem obdobju so se zaradi zagotavljanja pravne pomoči začeli izjemni pritiski na nas in obtožbe, da je takšna pomoč v nasprotju z zakonom, kar je absurdno. Temu zavajanju policije, ki je zoper PIC začela celo predkazenski postopek, je sledil časnik Delo, pri tem pa kršil temeljne novinarske postulate,« pojasnjuje direktorica PIC. Razlog za to, da telefonska številka za pomoč beguncem ne deluje več, je torej v seštevku teh okoliščin – »da se telefonska številka ni izkazala za učinkovit način varstva pravic oseb, ki so vstopile v Slovenijo, saj jih je policija, čeprav so nas obvestile, da bodo zaprosile za mednarodno zaščito, vračala, in da so na našo organizacijo izvajali nedopustne pritiske«.

To človekoljubno dejavnost so potem nekaj časa izvajali aktivisti iniciative Info Kolpa. Tudi oni pa so jo opustili iz podobnih razlogov kot PIC. Predvsem zato, ker se je ta oblika pomoči izkazala za neučinkovito. Izmed 106 ljudi, ki so se nanje obrnili za pomoč, jih je le 27 uspelo v Sloveniji vložiti prošnjo za azil. Za vsemi drugimi se je izgubila sled. Razlog za to je predvsem (prisilno) vračanje na Hrvaško.

Namen takšne pomoči – pomoči beguncem, da pridejo v stik s predstavniki državnih organov, pri katerih bi lahko vložili prošnje za azil – se je sprevrgel v svoje nasprotje. Dosežen je bil nasprotni učinek. Človekoljubne organizacije so nehote dejansko zgolj pomagale policiji pri prisilnem vračanju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.