Angelika Mlinar jih ni prepričala

Kandidatka za kohezijsko ministrico je ostala brez podpore matičnih odborov Državnega zbora. "Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala," je izjavila Angelika Mlinar, sicer koroška Slovenka.

Kandidatka za ministrico brez resorja, pristojnega za razvoj in kohezijsko politiko, Angelika Mlinar po večurnem zaslišanju včeraj ni prepričala članov parlamentarnih odborov za EU in gospodarstvo. Razpravo je sicer zaznamovala burna razprava o njenem državljanstvu. 

Odbor za zadeve EU je sklep o tem, da je bila predstavitev Angelike Mlinar ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.

Mlinarjeva je v uvodu današnje skupne seje dveh parlamentarnih odborov dejala, da je Slovenija solidna na področju črpanja evropskih sredstev, se pa stvari lahko izboljšajo. "Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati," je napovedala.

V tem Angelika Mlinar vidi tudi enega izmed največjih izzivov, in sicer je treba po njenem mnenju vse aktivnosti usmeriti v pospešitev izvajanja aktivnosti na terenu. "To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom," je dodala.

"Kar se tiče te trditve, nikoli nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. Prosim da tega ponavljate več, ker je to klasičen fake news."

Angelika Mlinar

Nekateri opozicijski poslanci so bili kritični do izbora stranke SAB za novo ministrico brez listnice, odprla pa se je tudi žgoča razprava o njenem državljanstvu.

Angelika Mlinar je namreč koroška Slovenka, avstrijskemu državljanstvu pa je v ponedeljek dodala še slovenskega. Vlada je namreč prejšnji teden ugotovila, da obstaja interes za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo.

Poslanec Boris Doblekar (SDS) je ugotavljal, da tako hitrega postopka ne pomni. Izredna dodelitev državljanstva ponavadi ni namenjena reševanju kadrovskega manjka, je dejal. Ob tem ga je zanimalo, zakaj se Mlinarjeva ni odrekla avstrijskemu državljanstvu.

"Še prejšnji teden ste bili brezposelna avstrijska državljanka, danes pa ste že kandidatka za slovensko ministrico," je pripomnil Dušan Šiško (SNS). V Sloveniji imamo dvomilijonski bazen za pridobivanje kadrov, je dejal in dodal, da je Slovenija stopila v zadnjo fazo razpada, "če bomo začeli na ključne resorje postavljati tujce". "Tudi jaz se sprašujem, ali SAB res nima nekih primernih kandidatov," je dodala Suzana Lep Šimenko (SDS).

"Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala," je dejala Angelika Mlinar. Doblekarju je odvrnila, da se je bila avstrijskemu državljanstvu pripravljena odreči, a ji je bilo v veliko čast, da se ji ni bilo treba.

Odbora bosta morala najpozneje v dveh dneh predsednikoma vlade in državnega zbora posredovati mnenji, ki sta ju sprejeli, nato bo imel premier Šarec tri dni po prejemu možnost umika kandidature Angelike Mlinar. V tem primeru bo moral hkrati predložiti tudi novo kandidaturo za ministra.

Mlinarjevi je v bran stopila poslanka SAB Maša Kociper in poudarila, da poslanci niso na televizijskem šovu. "Razpravljamo o bodočem ministru Republike Slovenije," je bila jasna.

"Tako kot ni kriva tega, kje je rojena, ni kriva, da je že tretja ministrica na tem položaju," je nadaljevala Kociprova in dejala, da je Mlinarjeva doktorica prava, ki je sedela na eminentnih funkcijah, zdaj pa mora poskušati očitke o vohunstvu za pridobitev državljanstva. "Ko sta dobila državljanstvo Anthony Randolph in Britta Bilač ali kdo od drugih športnikov, smo bili pa vsi Slovenci," je bila ostra.

"Tudi jaz sem dvojni državljan, pa na mojem zaslišanju to ni bil noben problem," je dodal še prvi kohezijski minister v vladi Marjana Šarca Marko Bandelli. Prepričan je sicer, da mora Slovenija na področju črpanja postaviti novo strategijo, saj tega počnemo na pravi način. Kot je dodal, sta z Mlinarjevo že predebatirala nekatere stvari, sam pa ji bo lahko z izkušnjami svetoval tudi v prihodnje.

Levico so medtem zanimale pretekle izjave Mlinarjeve. Nataša Sukič je med drugim vprašala, če še vedno zagovarja privatizacijo pitne vode, kar je Mlinarjeva zavrnila. "Kar se tiče te trditve, nikoli nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. Prosim da tega ponavljate več, ker je to klasičen fake news (lažna novica op. a.)," je bila jasna.

Soniboj Knežak (SD) se je v razpravi osredotočil na črpanje evropskih sredstev in izpostavil, da smo kljub nekoliko boljšemu črpanju v zadnjem obdobju še vedno v zamudi in nam grozi celo vračanje. Leto, ki je pred nami, bo po njegovih besedah ključno, zato ga je zanimalo, kako konkretno namerava Mlinarjeva doseči, da se bo trend izboljšal.

"Vračanju sredstev se bomo poskušali izogniti na vsak način," je poudarila Mlinarjeva in pojasnila, da imamo danes dodeljenih 85 odstotkov vseh sredstev, 15 odstotkov celotne vsote pa je še na voljo za dodelitev. "Smo na dobri poti, moramo pa preveriti, kje so posamezni projekti, ali se kje zapleta in podobno," je dejala.

Poslanec Levice Franc Trček pa je opozoril na težave službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), pri čemer je izpostavil, da ne mine teden, ko se nekajkrat ne sesuje informacijski sistem eMA. "Koliko bi potrebovali za ureditev informatike na SVRK," je zanimalo poslanca. Mlinarjeva je ocenila, da bi bilo za stabilizacijo sistema potrebnih približno tri milijone evrov.

Kljub skoraj šesturni razpravi in odgovarjanju na vprašanja Mlinarjeva članov parlamentarnih odborov ni prepričala. Kot kaže, so njeno predstavitev na odboru za zadeve EU kot neustrezno ocenili vsi člani opozicije. Na odboru za gospodarstvo je sicer prejela glas več. Da bodo glasovali proti, so vnaprej napovedali v SDS, Levici, NSi in v SNS, ki imajo skupaj večino tudi v DZ.

Poslanec DeSUS Ivan Hršak se je na obeh odborih, ki štejeta po 17 članov, vzdržal, je pojasnil za STA. Na plenarni seji DZ pa bo DeSUS najverjetneje glasovala neenotno. Ker Angelika Mlinar za imenovanje potrebuje navadno večino, utegnejo na seji DZ odločati vzdržani ali odsotni poslanci.

Odbora bosta morala najpozneje v dveh dneh predsednikoma vlade in državnega zbora posredovati mnenji, ki sta ju sprejeli, nato bo imel premier Šarec tri dni po prejemu možnost umika kandidature Angelike Mlinar. V tem primeru bo moral hkrati predložiti tudi novo kandidaturo za ministra.