Socialne goljufije!

Ali ščuvanje proti revnim? 

Celo predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih mesecih, v času javne razprave o odpravljanju dodatka za delovno aktivnost, večkrat poudaril, da je v Sloveniji »ogromno« zlorab socialnih pravic. »Se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima na računu v tujini več sto tisoč evrov, v Sloveniji dobi otroški dodatek, ker se mu v premoženje štejejo le obresti v višini 2000 evrov?« je Šarec septembra upravičeval reformo socialnih transferjev. »Zlorabe socialnih transferjev nam vzamejo kar nekaj denarja in z njim bi lahko zgradili kar nekaj domov za ostarele,« je navedel.

Pred njim je o socialnih goljufijah govoril že finančni minister Andrej Bertoncelj. V intervjuju za Mladino je poleti recimo napovedal, da naj bi država z bojem proti »davčnim utajam in socialnim goljufijam« privarčevala kar 160 milijonov evrov, zaradi česar ga je sociolog dr. Srečo Dragaš javno pozval, naj ministrstvo pojasni, kaj te socialne goljufije, ki jih omenja, pravzaprav so.

Dragoš odgovora sicer ni dobil, se je pa na ministrstvo za finance in ministrstvo za delo s poslanskimi vprašanji obrnila Levica.

Z ministrstva za delo so stranki odgovorili, da tveganje za obstoj »socialnih goljufij« vedno obstaja, »saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti sistema«, odkar pa centri za socialno delo podatke o premoženju pridobivajo iz 50 različnih evidenc, so se možnosti zlorabe zmanjšale. Kljub temu na ministrstvu za delo sumijo, da zlorabe še vedno so.

Na podlagi izjav zaposlenih v Karitasu na primer na ministrstvu za delo sumijo, da približno 20 odstotkov takšnih, ki prejemajo pomoč v hrani, »občasno ali redno dela na črno«. Drugič, na ministrstvu za delo naj bi bili spomladi pri analizi socialnih transferjev zaznali primere iz skupaj 550 družin tujcev, ki imajo pravico do otroškega dodatka, vendar otroci menda niso vpisani v vrtec oziroma ne obiskujejo osnovne šole v Sloveniji.

In tretjič, na ministrstvu za delo naj bi bili zaznali primere fiktivnega združevanja družin z namenom pridobivanja socialnih transferjev. To naj bi po njihovem počeli državljani Kosova, kot sledi iz poročila policije, naj bi se to dogajalo v občinah Krško in Žalec. A navedeno seveda ne pomeni, da to počno vsi tujci ali kar vsi državljani Kosova.

Vseh teh primerov res ni veliko, ni jih na tisoče. V Sloveniji lahko dejansko bivanje občanov preverjajo upravne enote in te so recimo leta 2017 državljanom tretjih držav razveljavile skupaj 209 dovoljenj za prebivanje.

Socialne goljufije torej obstajajo. Toda ali bi na račun nekaj sto preveč izplačanih otroških dodatkov država res privarčevala 160 milijonov evrov na leto in ali bi, kot meni predsednik vlade, iz teh sredstev res lahko »zgradili kar nekaj domov za ostarele«?

Ali pa so si politiki znova privoščili revne kot priročne krivce?