Izak Košir

20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Družba

Je prav, da bonus dobi delavec, ki v službi nikoli ne manjka?

Diskriminacija zaradi odsotnosti

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik
© Borut Krajnc

Vodstvo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, specializiranega za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov, je s sindikatom aprila letos podpisalo dogovor in z njim določilo merila, po katerih so delavci upravičeni do izplačila nagrade za poslovno uspešnost družbe.

To ni nič nenavadnega, finančne stimulacije niso nič novega. V dogovoru je sporno, da so merila vezana na prisotnost posameznega delavca na delovnem mestu. In sicer tako, da se izplačilo niža zaradi odsotnosti delavca iz zdravstvenih razlogov in zaradi porodniškega oziroma očetovskega dopusta.

Eden od zaposlenih se je zato obrnil na pisarno zagovornika načela enakosti, saj je menil, da bi lahko šlo za diskriminacijo. Očitno je imel prav, zagovornik načela enakosti je ugotovil, da so merila za upravičenost do izplačila zneska za poslovno uspešnost družbe diskriminatorna, in to na podlagi osebnih okoliščin. Podjetju, ki ga vodi Boštjan Gorjup, obenem tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so zato predlagali, naj pravilnik spremeni tako, da ljudje, če zbolijo sami ali njihovi otroci, ne bodo v slabšem položaju od drugih. A Gorjupovo podjetje tega ni upoštevalo, še več, namesto tega je vložilo tožbo na upravno sodišče …

Primer nas je spomnil na film Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo ( Sorry We Missed You), ki kaže podobo današnjega neosužnjelastniškega sveta, v katerem delodajalec delavca prepriča, da sam nosi vso odgovornost. Tisti, ki bo oddelal največ (nad)ur, si bo zagotovil boljše delovne razmere, to pa seveda vodi v izgorelost in v to, da delavec Ricky, ki mora v filmu preživljati družino, v službo hodi bolan, polomljen, poškodovan in neprespan, popolnoma iztrošen, saj si ne more privoščiti niti dneva bolniške odsotnosti, kaj šele dopusta. Pri tem pa nima več prostega časa, da bi ga preživljal z družino.

»Si res želimo svet, kjer ljudje živijo pod takšnim pritiskom; z delom, ki negativno vpliva na njihove prijateljske in družinske vezi ter se zaradi njega krči njihovo življenje?« se je med predstavitvijo filma vprašal režiser Ken Loach in dodal, da trgu ni mar za kakovost našega življenja, saj ga zanima zgolj zaslužek, to dvoje pa ni združljivo.

V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje na vprašanja Večerove novinarke Urške Mlinarič niso želeli odgovoriti, dejali so le, da se z mnenjem zagovornika načela enakosti ne strinjajo.

Nekoliko nenavadno pa je, da ji ni odgovoril niti sindikalist v podjetju Aleš Klopčič, sicer predstavnik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ki je podpisal omenjeni dogovor, temveč je (brez mnenja) le poudaril, da zadeva še ni rešena, zato do dokončne odločitve ne daje izjav.

Kdo bo varoval diskriminiranega delavca, če ne sindikat? Trg? Delodajalec?

V tem primeru le zagovornik načela enakosti, ki meni, da zgolj prisotnost delavca na delovnem mestu ni kazalec njegove uspešnosti. »V obravnavanem primeru se kot osebne okoliščine, na podlagi katerih posamezniki uživajo varstvo pred diskriminacijo, prepoznavajo nosečnost, starševstvo, spol, družinsko stanje in zdravstveno stanje,« je pojasnil v poročilu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.