Borut Mekina

27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

Ali policija tudi v Sloveniji računalniško prepoznava vaše obraze?

Kitajska policija

Ponekod v tujini so protesti zoper preveliko moč oblasti in njihove algoritme nekaj običajnega

Ponekod v tujini so protesti zoper preveliko moč oblasti in njihove algoritme nekaj običajnega
© Profimedia

Družbeni aktivist Domen Savič je prejšnji teden na blogu razkril, da slovenska policija že od leta 2014 uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Za potrebe policije naj bi jo bilo tega leta razvilo celjsko podjetje Cent Si predvsem zaradi identifikacije fotorobotov, pri čemer naj bi policija program uporabljala na lastni evidenci fotografiranih oseb. Tudi nam so s policije odgovorili, da orodje, »ki ga imamo, uporabljamo kot pripomoček pri delu oziroma kot pripomoček pri kriminalističnih preiskavah, da na podlagi izdelanega fotorobota ali ustrezne sporne fotografije (fotografija storilca) v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze«.

Program, še pojasnjujejo na policiji, naj bi na podlagi izdelanega fotorobota ali fotografije storilca v policijski Evidenci fotografiranih oseb poiskal zadetke oziroma najbolj podobne obraze, pri čemer naj aplikacija ne bi bila povezana z drugimi viri fotografij, kot so na primer register prebivalcev ali fotografije na spletu oziroma na družabnih omrežjih.

»V aplikacijo se vnese posamezna fotografija, sistem pa v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze. V nadaljevanju se morebitno ujemanje sporne fotografije ali fotorobota potrdi z ročnim pregledom fotografije,« odgovarjajo s policije.

Do tu vse lepo in prav. A Savič je na spletu odkril policijsko poročilo, po katerem sodeč naj bi policija razpolagala z uporabniškim priročnikom »o odprtih virih«: »Usmerjen je v preiskovanje dejavnosti na družabnem omrežju Facebook, treba pa bi ga bilo posodabljati, razširjati in prilagajati. Na podoben način bi bilo treba pripraviti drugo gradivo na temo preiskovanja kibernetske kriminalitete,« so denimo zapisali policisti. Savič pri tem omenja še izjavo svojega vira, ki trdi, da naj bi bil v uradni Evidenci fotografiranih oseb odkril fotografije s spleta, kar bi lahko pomenilo, da policija ne išče osumljenih v svoji bazi fotografiranih, ampak za ta namen shranjuje tudi na spletu objavljene fotografije.

Na policiji zanikajo, da si »po kitajsko« pomagajo s fotografijami s spleta ali iz registra prebivalstva.

A to ne pomeni, da si tega ne želijo. Policija je leta 2016 v predlog sprememb zakona o svojih pooblastilih recimo poskušala vrniti stavek, v skladu s katerim bi lahko pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj poleg podatkov iz svojih evidenc pridobivala tudi podatke iz »vseh razpoložljivih javnih virov (javne knjige in druge zbirke podatkov ter drugi javno dostopni viri, kot so javno objavljeni osebni in drugi podatki na medmrežju ipd.)«.

V sprejeti verziji zakona je sicer ta stavek zaradi ogorčenja strokovne javnosti in nasprotovanja informacijskega pooblaščenca izpadel, a policija se je tedaj na naš članek odzvala, da lahko ne glede na to spremembo »že sedaj pridobiva iz vseh javnih virov, pri čemer je aktivnost policije osredotočena le na nekatere osebe (fizične in pravne osebe ter hudodelske združbe) oziroma na njihovo kriminalno dejavnost. Zbrani podatki se vrednotijo in analizirajo ter načrtujejo policijske naloge za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.«

Skratka, če policija zdaj razpolaga s fotografijo »storilca«, si seveda lahko, brez dvoma, pomaga tudi z vašim Facebookom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.