Dominik Šik Vukovič

7. 1. 2020  |  Svet

Bojkot tekme v Podgorici je politično vprašanje

Kako sta se športna kluba Budućnost in Crvena Zvezda znašla na politični fronti med Črno goro in Srbijo

© Markus Spiske / Flickr

V ponedeljek, 30. decembra, je bila v Podgorici na sporedu košarkarska tekma 13. kola regionalne Lige ABA med domačo Budućnostjo in beograjsko Crveno Zvezdo. Ob 18. uri, ko naj bi se tekma pričela, je na igrišču stala udarna peterka domačega moštva ter trije sodniki, gostov ni bilo. Vodstvo Crvene Zvezde se je namreč odločilo, da ekipa na tekmo ne odpotuje, ker »je (bila) ogrožena varnost celotnega moštva«. Zaradi protestov v Črni gori je vodstvo kluba, sprejelo »težko, a modro in preudarno odločitev«. 

Protesti v Črni gori so vzniknili ob sprejetju Zakona o verski svobodi, ki ga je parlament sprejel 27. decembra 2019, že dan kasneje pa ga je podpisal predsednik države Milo Đukanović. V veljavo bo zakon stopil že jutri, 8. januarja, torej le dan po pravoslavnem božiču. In zakaj je ta zakon tako problematičen za nekatere dele črnogorske (in srbske) družbe? Ker med drugim predvideva nacionalizacijo vseh cerkvenih nepremičnin, ki so jih verske skupnosti »pridobile« pred letom 1918, razen v primeru, ko bodo slednje dokazale nasprotno. Verske skupnosti bodo torej morale dokazovati, da so lastnice cerkva, samostanov, itd.

Zakonu so ostro nasprotovali prosrbski poslanci, sicer člani opozicije v črnogorskem parlamentu, ki so bili zaradi svoje nepokorščine celo aretirani. Nato je sledila še mobilizacija verskih pripadnikov srbske pravoslavne cerkve, ki v Črni gori tvorijo prepričljivo večino. Med protestniki tako najdemo pripadnike srbske pravoslavne cerkve in druge srbske simpatizerje. Strah pred morebitnimi napadi na nacionalni osnovi, kar so kot razlog za neodhod v Podgorico navedli pri Crveni Zvezdi, je po vsej verjetnosti neupravičen. Verjetnost za napad na igralce ali navijače kluba ni nič večja, kot je npr. v Ljubljani, Zagrebu, Zadru.

Ozemeljske težnje po "izgubljenem" teritoriju so še vedno prisotne med delom srbske politične elite, ki misli, da je Črna gora še vedno del skupne države.

Zakon pa je potrebno interpretirati tudi skozi prizmo pravoslavne veroizpovedi. Na območju Črne gore je poleg srbske pravoslavne cerkve prisotna tudi črnogorska pravoslavna cerkev. Ta je bila vnovič ustanovljena leta 1993, potem ko je bila njena organizacijsko in upravno neodvisna predhodnica v času Kraljevine SHS pripojena srbski pravoslavni cerkvi. S to aneksijo, združitvijo, anšlusom je črnogorska pravoslavna cerkev izgubila avtokefalnost ter vso cerkveno last. Od tedaj s tem upravlja srbska pravoslavna cerkev. Carigrajski patriarh še danes ne priznava organizacijske in upravne neodvisnosti črnogorske pravoslavne cerkve, kar v očeh srbske pravoslavne cerkve legitimira lastninjenje vseh objektov, ki so nekoč pripadali črnogorski avtokefalni entiteti.

Ob protestih v Črni gori velja omeniti, da podporniki zakona, med katerimi je tudi črnogorska pravoslavna cerkev, ne organizirajo shodov in demonstracij, kjer bi izzivali krhko versko stabilnost v državi. Svoje nestrinjanje z zakonom pa so pred poslopjem črnogorske ambasade v Beogradu, s pomočjo pirotehnike in zažiga črnogorske zastave, izrazili navijači Crvene Zvezde. Tako zgolj sledijo retoriki, ki jo v zadnjih dneh razširja predsednik kluba Nebojša Čović. Ta pravi, da se nedelujoče vodstvo lige ni ustrezno odzvalo na »zaskrbljenost kluba in varnostno tveganje«, ki bi ga predstavljalo gostovanje v Podgorici.

Crvena Zvezda se je nemudoma, že prvi dan protestov, na vodstvo lige, natančneje na predsednika lige Domagoja Čavovića, obrnila s prošnjo, da prestavi tekmo, saj naj bi bila ogrožena varnost igralcev, trenerjev ter tudi simpatizerjev kluba v Črni gori. Na novinarski konferenci, ki je potekala na predvideni dan tekme, je Čović zatrdil, da od srbskih varnostnih služb ni prejel zagotovila, da bi bilo gostovanje v Podgorici varno. Nasprotno pa so trdili pri Budućnosti, pri črnogorski policiji ter tudi v vodstvu lige, ki je na dan tekme tudi potrdilo, da se bo tekma odigrala brez zapletov. Če bi bilo stanje v Črni gori res tako alarmantno, nevarno, bi o tem na svojih spletni straneh državljane obvestilo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. 

Bojkot tekme v Podgorici je (predvsem) politično vprašanje. Ozemeljske težnje po "izgubljenem" teritoriju so še vedno prisotne med delom srbske politične elite, ki misli, da je Črna gora še vedno del skupne države.

ykol4pcQdJw

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.