Uredništvo

21. 1. 2020  |  Družba

Svet24 se je moral opravičiti za neresnične trditve

"Opravičilo ne bo popravilo povzročene škode zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in ustanovi zaradi objavljenih neresnic in žalitev"

Zapis UKC Ljubljana na Twitterju

Zapis UKC Ljubljana na Twitterju
© Twitter

"Opravičilo ne bo popravilo povzročene škode zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in ustanovi zaradi objavljenih neresnic in žalitev. Sodni epilog nas kljub temu utrjuje v prepričanju, da je pomembno dosledno ukrepati ob objavi neresničnih navedb," je včeraj na Twitterju zapisal UKC Ljubljana. Časnik Svet24 se je moral ljubljanskemu kliničnemu centru namreč opravičiti zaradi neresničnih zapisov. 

"Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana se opravičujemo za številne neresnične in objektivno žaljive navedbe v seriji tiskanih člankov (Zgodba se ponavlja: Obupne razmere na otroški srčni kirurgiji / Dveletna Taja na robu smrti: Kaj z dveletno deklico Tajo počnejo ljubljanski zdravniki / Program je nevaren, ukinite ga! / Zgodba o deklici Neži, ki hoče živeti / Ljubljanski zdravniki so pri zdravljenju Neže storili veliko napako / Kaj se v Padovi dogaja z dveletno Nežo? / Neža že na soncu, odzvali so se v UKC Ljubljana / Kaj se dogaja z malo Nežo?.../) novinarke Milke Krapež o nevzdržnih razmerah v okviru programa otroške srčne kirurgije in o zatrjevano malomarnem zdravljenju deklice N. A. na Pediatrični oziroma Kirurški kliniki," so zapisali na spletni strani Svet24.si. 

"Sodni epilog nas utrjuje v prepričanju, da je pomembno dosledno ukrepati ob objavi neresničnih navedb."

UKC Ljubljana

Navedeni članki so bili objavljeni v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017 v časopisu Novice Svet24 ter na spletnem portalu novice.svet24.si.

Opravičujejo se tudi vsem v člankih poimensko izpostavljenim zdravnikom ter drugim strokovnim delavcem in ostalim zaposlenim na Pediatrični kliniki Ljubljana in na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, "za vse žaljive obtožbe v navedenih člankih, ki so jih neresnične trditve osebno ali kako drugače prizadele oziroma javno diskreditirale".

Italijanski zdravnik leta 2016: Nežo bi bilo najbolje odpeljati nazaj v Slovenijo

"Ljubljanski zdravniki so pri zdravljenju Neže storili hudo napako," se je glasil naslov članka v dnevni izdaji časnika Svet24, ki je izšel novembra leta 2016. Novinarka Milka Krapež se je v njem sklicevala na domnevne izjave prof. dr. Giovannija Stellina, vodjo otroške srčne kirurgije na Kliničnem centru Univerze v Padovi, kamor so Nežo Arnolj na lastno roko odpeljali starši. O tem je v Mladini takrat pisal Staš Zgonik

Sporni članek, ki ga je pred nekaj leti objavil časnik Svet24

Sporni članek, ki ga je pred nekaj leti objavil časnik Svet24
© Svet24

Stellin naj bi Krapeževi potrdil, "da indikacije za vstavljanje podpornih sistemov sploh ni bilo. Najprej naj bi srčno popuščanje zdravili z zdravili, kakor pravi medicinska doktrina in številne raziskave s tega področja."

Ljubljanski zdravniki so deklico zaradi popuščanja srca priklopili na zunajtelesni krvni obtok, a je z njim povezani krvni strdek žal povzročil hude in nepopravljive možganske poškodbe. Če indikacije za priklop sploh ne bi bilo, bi torej lahko govorili o hudi zdravniški napaki, ki je privedla do možganskih poškodb.

A že isti dan zvečer so v oddaji 24ur na POP TV objavili izjavo prof. Stellina, v katerem je kakršna koli namigovanja o napaki slovenskih zdravnikov kategorično zanikal. "Prosim, zanikajte, da bi jaz rekel, da so naredili napako. Ker prvič, tega ne vem, in drugič, tega ne verjamem. Kdor to piše, je velik lažnivec."

"Prosim, zanikajte, da bi jaz rekel, da so naredili napako. Ker prvič, tega ne vem, in drugič, tega ne verjamem. Kdor to piše, je velik lažnivec."

prof. dr. Giovanni Stellin

Kljub temu časnik Svet24 v vsem tem času ni objavil nikakršnega popravka ali opravičila.

Novinarka Milka Krapež je vztrajala, da se je s prof. Stellinom pogovarjala med obiskom v Padovi, a hkrati priznala, da dokazov za besede, ki jih je citirala v članku, nima. "Kljub temu, da sem imela s seboj diktafon, ga nisem vključila in postavila na mizo, ker sem slutila, da v tem primeru ne bo želel povedati tega, kar v resnici meni.".

Prošnjo za razjasnitev okoliščin smo na profesorja takrat naslovili tudi na Mladini in prejeli odgovor, v katerem je potrdil, da se je z gospo Krapež pogovarjal. "Milka Krapež je prišla v Padovo na obisk k Nežinim staršem. Nikoli, poudarjam, nikoli ji nisem rekel ničesar o Nežinem zdravljenju v Sloveniji. Rekel pa sem ji, da se je slovenski kirurg po svojih najboljših močeh trudil za Nežo."

Milka Krapež je novinarka, ki je prva poročala o zapletih pri Nežinem zdravljenju in ki je primer stalno spremljala z zapisi, katerih etičnost je precej vprašljiva. Strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda je zaradi zapisov, v katerih je ljubljanske zdravnike označila za mazače in jih obtožila, da deklico ohranjanjo pri življenju samo zaradi njenih organov, takrat napovedal, da jo bodo tožili.

Čeprav ne držijo govorice, da je v sorodu z družino Arnolj, se je kot novinarka mnogo preveč osebno vpletla v zgodbo in na ta način pod vprašaj postavila svojo nepristranskost. Prav ona je staršem predlagala, naj Nežo odpeljejo v Padovo. "Samo pomagati sem hotela," je takrat dejala.

Kot nam je pred štirimi leti v telefonskem pogovoru povedal Giovanni Stellin, se mu je zdelo nesmiselno, da bi starši tam plačevali za oskrbo, ki bi jo v Sloveniji lahko dobili brezplačno, zato je takrat Milko Krapež prosil, naj starše prepriča, da Nežo odpeljejo nazaj v Slovenijo. "Tega staršem enostavno nisem mogla reči," pravi Milka Krapež. Zato tega, za celotno zgodbo izjemno pomembnega podatka, takrat tudi ni objavila v članku.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.