Krka podkupovala zdravnike?

Razkritje romunskega tednika 

Romunski tednik Svoboda (Libertatea) je iz predstavništva Krke v Romuniji prejel spletne dokumente, ki obsegajo dobra dva gigabajta in naj bi dokazovali več kot deset let trajajoče podkupovanje zdravnikov, da bi ti predpisovali Krkina zdravila. Da farmacevtska podjetja tako ali drugače spodbujajo prodajo svojih proizvodov, ni nič novega, so pa v objavljeni zgodbi presenetljive neverjetne sistematičnost, premišljenost in utečenost postopkov podkupovanja.

Novinarji dnevnika so recimo objavili Krkine razpredelnice, v katerih so bili zdravniki glede na svoj potencial za Krko podrobno razvrščeni v kategorije od A1 do C3. Krka naj bi bila zdravnikom na splošno plačevala 10 odstotkov vrednosti zdravil, ki so jih predpisali pacientom – poleg drugih ugodnosti, kot so počitnice na Majorki, seveda. V dokumentih, ki jih je tednik objavil, so navedeni imena zdravnikov, višina podkupnine in tudi »amortizacijska doba« – koliko četrtletij mora zdravnik predpisovati Krkina zdravila, da se podjetju podkupnina splača.

Kako utečeno in vsakdanje je takšno ravnanje, priča ena od opomb, ki jih je Krkin zaposleni zapisal v razpredelnico pri enem od »najboljših« zdravnikov: »Glede tega zdravnika smo se dogovorili, da mu plačujemo na dva meseca … opazujem ga že od septembra lani, nisem mu še ničesar plačal, on pa svojim pacientom praktično ne predpisuje ničesar drugega kot Bilobil (ima kvečjemu 5 pacientov, ki uživajo raztopino Tanakan),« je sporočil Krkini administraciji in s tem prosil, da se zdravniku plača po dogovoru. Romunski novinarji so sklenili, da je Krkino predstavništvo v Bukarešti z nekaj sto zaposlenimi predvsem lobistično podjetje.

Romunsko zgražanje nad Krkinimi donacijami je morda v Sloveniji malce manj razumljivo, saj tukaj velika farmacevtska podjetja posameznim bolnišnicam redno donirajo večje vsote denarja – ljubljanski Klinični center je recimo leta 2014 in 2013 prejel od 1,4 do 1,6 milijona evrov »donacij«. Jasno je, da nobeno kosilo ni zastonj. Pred časom pa smo v Mladini tudi pisali, kam vse so velika farmacevtska podjetja v preteklosti slovenske zdravnike pošiljala na dopust ali izobraževanje: smučanje v Davosu, safari v Južnoafriški republiki, izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogled plantaže v Louisiani, zabava v Disneylandu na Floridi, ogled baletne predstave v Sydneyju, kabaret v Berlinu …

Zaradi suma prejemanja podkupnin je v Sloveniji specializirano tožilstvo vložilo obtožnice proti osmim zdravnikom. Zoran Milošević, vodja dejavnosti intervencijske nevrologije v UKC Ljubljana, je letos že bil (nepravnomočno) spoznan za krivega, ker naj bi bil prejel 7200 evrov podkupnine v zameno za dobavo medicinskega materiala za UKC Ljubljana. Da farmacevtska podjetja z najrazličnejšimi spornimi metodami spodbujajo predpisovanje svojih zdravil, je torej že tako ali tako splošno znano. Iz Krke so seveda zaradi afere ta teden sporočili, da družba ni »sistemsko podkupovala«. Napovedali so celovito preiskavo in ustrezno ukrepanje, predvidoma do konca januarja. Razpredelnice v Excelu bi morali najbrž ustrezno šifrirati.