Stanje ekonomije v Sloveniji: »Ni razloga za preplah«

Mag. Velimir Bole, vodilni slovenski ekonomski analitik, znan po svojih redkih nastopih, v Mariboru ocenil stanje slovenske ekonomije

Povprečja nikoli ne povedo vsega, so pa presek neke situacije in določenega trenutka. In v povprečju je ocena, da gospodarstvo dela dobro, prava, dobičkonosnost podjetij se je v zadnjih letih močno izboljšala, obseg izvoza je visok, dodana vrednost na zaposlene se je v zadnjih letih povečala. Tudi zaposlenost je rekordna in bolj kot brezposelnost regijo pesti pomanjkanje kadrov, sploh nekaterih specifičnih profilov. Podjetja sicer z marsičem niso zadovoljna in bi želela pogumnejše ukrepe s strani države, pa vendar pretiranega nezadovoljstva ni. In to so okoliščine, v katerih podjetja načrtujejo in sprejemajo odločitve glede poslovanja. Letošnje srečanje štajerskega gospodarstva, ki ga je včeraj pripravila Štajerska gospodarska zbornica, je bilo namenjeno prav temu. Za širšo predstavitev aktualnega gospodarskega trenutka je poskrbel mag. Velimir Bole, priznani analitik in makroekonomist z inštituta EIPF.

"Umirjanje gospodarske aktivnosti v 2020 in nekoliko večja inflacija, kot smo je bili vajeni pretekla leta, nista razlog za preplah."

Mag. Bole je izpostavil izvoz in investicije kot ključna motorja rasti našega gospodarstva, saj rasteta skoraj še enkrat hitreje kot BDP in tudi hitreje kot v gospodarstvih evroobmočja. Glede na časovno oddaljenost sta iz podatkov izrazito vidna dva velika padca slovenskega gospodarstva, prvi v letu 2009 kot posledica svetovne gospodarske krize 2008 in drugi v 2013 kot posledica sprejetega ZUJF-a (gre za ukrep druge Janševe vlade, op. p), Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet 2012: padec BDP, izvoza, investicij in trošenja države, kar je v kritičnih trenutkih ohromilo državo in gospodarstvo in ju za nekaj let onesposobilo za konkurenčno pariranje drugim. Podatki tudi kažejo, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da so stroški dela v Sloveniji vse do sredine 2016 naraščali približno enako hitro kot v evroobmočju, da pa je bila seveda raven plač v Sloveniji precej nižja. Po letu 2016 so stroški dela tudi v Sloveniji močno pospešili, in sicer najbolj v predelovalni dejavnosti, kjer opazno prehitevajo dinamiko stroškov dela v evroobmočju. Najšibkejša je dinamika stroškov dela v gradbeništvu, ki opazno zaostaja.

Bole je tudie prepričan, da je slovensko gospodarstvo bolj odporno na eventualne šoke, kot je to bilo v letu 2008, in tudi bolj kot v drugih državah evroobmočja. Enako velja za trg nepremičnim, ki je sicer ranljiv na šoke približno tako kot v letu 2008, a precej bolj odporen kot v drugih državah evroobmočja. Dejstvo je, tako navaja mag. Bole, da v državah evroobmočja raste nepremičninski balon in da se od začetka lanskega leta negotovost pospešeno povečuje: pričakovana naročila gospodarstva se zadnje leto in pol znižujejo, tako v evroobmočju kot v Sloveniji. Umirjanje gospodarske aktivnosti v 2020 in nekoliko večja inflacija, kot smo je bili vajeni pretekla leta, pa nista razlog za preplah.