Staš Zgonik

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Družba

Preglašena znanost

Glasnost ni nadomestilo za strokovnost

Protest proti tehnologiji 5G, 25. januar, Ljubljana

Protest proti tehnologiji 5G, 25. januar, Ljubljana
© Borut Krajnc

Posvet o tehnologiji 5G, ki ga je prejšnji petek pripravilo ministrstvo za javno upravo, moderiral pa kar sam minister Rudi Medved, je dvignil precej prahu. Šlo je namreč za organizirano soočenje strokovnjakov in teoretikov zarot – nasprotnikov uvajanja tehnologije zaradi neosnovanih strahov, ki izvirajo iz lažnih novic, dostopnih na spletu. Približno tako, kot bi na ministrstvu za zdravje organizirali posvet o cepljenju in infektologe soočili z anticepilci, pri tem pa obema stranema priznali celo enako težo argumentov. »Ko je minister papagajsko ponavljal, da moramo slišati vsa mnenja in da na posvet niso prišli ničesar razčistit, temveč zgolj izrazit svoja prepričanja, je znanost ponižal in degradiral na raven gostilniške debate,« je dogodek komentiral urednik tehnološke revije Monitor Matjaž Klančar. »Minister ni niti enkrat dejal, da je treba znanosti in stroki zaupati, da bosta opravili svoje delo. In to nas mora zelo skrbeti.«

Podobno kritičen je bil v Delu urednik rubrike Znanost Miha Pribošič: »Namesto da bi minister branil glas znanosti, je storil prav nasprotno. Kdor je spremljal prenos v živo, je videl linč znanosti, sramotenje raziskovalcev in tudi ministra, ki se kljub popolnoma absurdni situaciji, v kateri se je znašel, ni znal zavzeti za pravo stvar.«

Znanost je slabo opremljena za spopadanje s hordo razjarjenih in prestrašenih nasprotnikov napredka in zagovornikov »vrnitve k naravi«. Medtem ko so znanstveniki vajeni operirati z izrazi, kot so »verjetno« in »glede na dostopne dokaze«, nasprotna stran nima težav z na videz prepričljivejšimi sklepi o nevarnosti in škodljivosti novih tehnologij. Zavajajočo trditev je zelo preprosto izreči. Strokovno ovreči zavajajočo trditev pa je lahko zelo mukotrpno.

Kot je na posvetu opozoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, v znanosti ni mogoče zanesljivo dokazati, da nekaj ne škoduje. Nikoli ni mogoče preveriti čisto vseh pogojev in situacij. A ko začne dovolj velika količina znanstvenih izsledkov kazati v določeno smer, lahko z dovolj veliko gotovostjo sklepamo, kaj najverjetneje drži.

Zgodba s 5G nikakor ni osamljena. V Sloveniji smo denimo pred leti na podlagi javnega mnenja in v nasprotju z vsemi znanstvenimi dokazi sprejeli zakon o prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin. Takratni kmetijski minister Dejan Židan je prepoved utemeljil z javnim mnenjem. In nič ni pomagal poziv strokovnjakov, češ da »tehnološko napredne države svoje odločitve oblikujejo na podlagi znanstvenih in strokovno utemeljenih dejstev in ne le javnega mnenja«.

Tehnologija 5G je pač nova generacija mobilne telefonije, ki bo delovala na višjih frekvencah in bo omogočala večje hitrosti prenosa podatkov. Mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja se z njenim uvajanjem ne bodo prav nič spremenile. Res je, da tehnologija zaradi manjšega dosega zahteva postavitev bolj goste mreže baznih postaj, a bodo zato te sevale z bistveno manjšo močjo. »Bazne postaje za 5G bodo pokrivale manjša področja in bodo sevale tisočkrat manj,« je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija dejal strokovnjak s Fakultete za elektrotehniko dr. Boštjan Batagelj.

A če so trditve o zdravstveni škodljivosti tehnologije na ravni teorije zarote, še ne pomeni, da uvajanja 5G ne spremljajo nikakršni resni pomisleki. Ravno dr. Batagelj je lani za Delo dejal, da informacijsko-komunikacijska industrija v tem primeru predvsem hlasta za hitrim dobičkom. »Ne zanima jih, kako bi naredili mobilno omrežje, ki bi za prenos informacije potrebovalo manj električne energije. Ne zanima jih učinkovitost omrežja. Zdi se, kot da bi hoteli tehnologijo najprej prodati in šele nato iskati prave rešitve za zagotavljanje vseh obljubljenih minimalnih tehničnih zahtev. V tej fazi bi najraje na naprave 4G nalepili svetleče nalepke 5G in jih prodali kot naslednjo generacijo.« To pa je v dobi podnebnih sprememb, ko bi morali zmanjševati materialno potrošnjo, vse prej kot primeren poslovni model – napredek za spodbujanje potrošnje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.