Peter Petrovčič

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

Banke ne odpirajo bančnih računov beguncem?

Kljub številnim zakonskim zavezam o enakosti in prepovedim diskriminacije so ljudje s priznano mednarodno zaščito, zlasti prosilci za azil, na vsakem koraku diskriminirani

Dogodek na Slovenski filantropiji, na katerem so begunci izpostavili problematiko (ne)odpiranja bančnih računov

Dogodek na Slovenski filantropiji, na katerem so begunci izpostavili problematiko (ne)odpiranja bančnih računov
© Matej Pušnik

Da so kljub številnim zakonskim zavezam o enakosti in prepovedim diskriminacije ljudje s priznano mednarodno zaščito, zlasti prosilci za azil, na vsakem koraku diskriminirani, je žalostna resnica. Oteženo jim je reševanje stanovanjskega problema, dostop na trg dela … Predpogoj za slednje in za marsikaj drugega je tudi bančni račun, prek katerega ljudje plačujemo račune, prejemamo socialne transferje in seveda tudi plačilo za delo. Pred časom so na Slovenski filantropiji opozorili, da se je med bankami razširila zaskrbljujoča praksa: prosilcem za azil in celo posameznikom s statusom begunca nočejo odpreti računa ali pa jim ga celo brez obrazložitve zaprejo.

Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da so sami »s problematiko sicer seznanjeni, prav tako ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti«, vendar gre za poslovno odločitev posamezne banke, ali »bo z določeno stranko poslovno sodelovala ali ne. Zato Banka Slovenije odločitev bank ne more komentirati, niti nanje vplivati.«

Transakcijski račun, ki ga povprečen prebivalec Slovenije pri katerikoli banki odpre v nekaj minutah, je tako za »nezaželene tujce« postal nedosegljiv privilegij. Na Banki Slovenije sicer poudarjajo, da obstaja osnovni plačilni račun, ki ga banke po zakonu morajo odpreti vsakomur. Tudi odprtje tega računa banke sicer lahko zavrnejo, a le v izjemnih, taksativno naštetih primerih, ki pa niso povezani z begunskimi specifikami. Doslej so glede tega na Banki Slovenije prejeli 20 vprašanj ali pritožb, »večina se nanaša na zavrnitev prošnje za odprtje plačilnega računa (tako transakcijskega kot osnovnega) in na odpoved okvirne pogodbe (t. i. pogodbe o odprtju in vodenju računa)«.

»Naša praksa glede odpiranja bančnih računov za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito je različna in kaže, da pripravljenost za odpiranje računov pogosto ni odvisna od banke, pač pa od poslovalnice oz. pripravljenosti osebja, da posamezniku odpre račun,« pojasnjuje Franci Zlatar, vodja programa Migracije na Slovenski filantropiji. Dodaja, da tudi banke same pogosto spreminjajo stališče do tega vprašanja, včasih pa je problem lahko tudi povsem geografsko specifičen: »Po nekaterih naših podatkih naj bi bilo trenutno v Mariboru skoraj nemogoče odpreti bančni račun, če si oseba z mednarodno zaščito. Sicer pa je zgovoren tudi primer prosilca za mednarodno zaščito, ki je pred časom delal prek agencije. Kljub legalnemu delu mu nobena banka ni želela odpreti bančnega računa in posledično je ostal brez plačila za opravljeno delo.«

Žalostno je predvsem, da teče že šesto leto, odkar zaradi vojnih konfliktov in drugih razlogov za človeka nevredno življenje v številnih državah na Bližnjem vzhodu in v Afriki k nam prihajajo begunci, pa to vprašanje še ni urejeno. In da se še vedno pogovarjamo o tem, da imajo osebe s priznano mednarodno zaščito bolj ali manj izenačene pravice s slovenskimi državljani. Vsekakor pravico do dela, pa tudi »pravico« do bančnega računa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.