Zdaj, ko stoji džamija
Smo sposobni zaživeti skupaj?
Kupola iz modrega tekstila, prispodoba neba v notranjosti nove ljubljanske džamije
© Borut Krajnc
Več kot sto let po tem, ko sta v zaledju soške fronte stali dve džamiji, ena je bila v Logu pod Mangartom, druga naj bi bila na Rombonu, je Slovenija dobila novo džamijo. Gradnja ljubljanskega muslimanskega kulturnega centra je trajala dolgo, zemljišče je islamska verska skupnost kupila že leta 2008, nato ji je sredi gradnje zmanjkalo denarja in je vse skupaj stalo, dokler financerji iz Katarja niso dodatno pomagali slovenskim muslimanom. Strošek gradnje res monumentalnega, a hkrati odprtega in sodobnega, evropskega objekta – nastajal je pod nadzorom arhitekturnega biroja Bevk Perović – je bil 35 milijonov evrov. Islamska verska skupnost je zdaj dobila objekt, v katerem lahko njeni verniki udejanjajo versko svobodo, kar je nekaj, čemur sta še pred desetimi leti nasprotovala del slovenske politike in katoliška cerkev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.