Mrk demokracije

Demokrati so začeli izbirati svojega predsedniškega kandidata, ki se bo novembra pomeril z Donaldom Trumpom – in izbrali so socialista. V uvodnih dveh državah je zmagal Bernie Sanders. Najprej na famoznih zborovanjih v Iowi, v torek, 11. februarja, pa še v New Hampshiru, kjer so potekale prve primarne volitve. Drugi je bil Pete Buttigieg, tretja Amy Klobuchar, četrta Elizabeth Warren – Joe Biden, glavni favorit vodstva demokratske stranke, je bil šele peti. Dobil je le 8 odstotkov glasov.

Na prvih primarnih volitvah demokratske stranke je tako zmagal socialist. In demokratom ne gre na smeh: ker kaže Sandersu dobro, so prepričani, da njim samim kaže slabo. Ker pa hočejo, da bi jim kazalo bolje, se hočejo Sandersa znebiti – toda tako, kot to počnejo latinskoameriški avtokrati. Kar pa ne preseneča – latinskoameriške elite demokracijo suspendirajo, ko se zazdi, da zmaguje socializem. In v Ameriki se zdi, da zmaguje socializem.

Le malo prej, v sredo (5. februarja), se je zgodilo nekaj sicer popolnoma pričakovanega, a vendar groznega, strašnega in grotesknega – senat je Trumpa razglasil za nedolžnega. Za to so kakopak poskrbeli republikanci, ki imajo v senatu večino, tako da je impeachment, ki ga je vložil predstavniški dom, v katerem imajo večino demokrati, padel v vodo. Trump je bil oproščen obeh obtožb – da je zlorabil oblast in da je oviral preiskavo. Kar je noro. Že to, da rečeš, da je Trump »nedolžen«, zveni noro. Trump ni nedolžen. Nikoli. Niti za trenutek. Vedno – v vsakem trenutku svojega življenja, tudi ko spi – je kriv. Obenem pa ne pozabite: Trump je ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu rekel, da bo Ukrajini poslal 400 milijonov dolarjev le pod pogojem, če bo Zelenski začel preiskavo proti Hunterju Bidnu, sinu Joeja Bidna, njegovega političnega tekmeca. Trump se je med vsemi predsedniškimi kandidati demokratske stranke očitno najbolj bal prav Joeja Bidna, nekdanjega ameriškega podpredsednika, predstavnika sredinske, obamovsko-clintonovske struje, pa je sklenil, da se ga bo znebil ob pomoči Ukrajine. V zameno za 400 milijonov. Namesto da bi ga senatorji enoglasno obsodili in nagnali, so ga oprostili. To je šele noro!

Demokrati so javkali in tarnali, da je posmeh vladavini prava in demokraciji to, kar je storil Trump, in to, kar so storili republikanski senatorji. Konec demokracije! Umazali so jo! Spodkopali! Razdejali! Nancy Pelosi, prva demokratka v predstavniškem domu, je dan pred tem, v torek (4. februarja), ko je Trump v kongresu končal letni govor (o stanju unije), celo protestno in zelo dramatično – pred kamerami in pod žarometi – raztrgala liste, na katerih je bil njegov govor. Tako je obračunala z morilcem vladavine prava in demokracije.

V Iowi se je zazdelo, da je nenadoma zmanjkalo elektrike, toda v resnici je nenadoma zmanjkalo demokracije.

Toda dan prej, v ponedeljek (3. februarja), se je zgodilo nekaj še hujšega, groznejšega, strašnejšega – in ja, grotesknejšega. V Iowi, kjer so potekala javna zborovanja (caucus), uvod v primarne volitve demokratske stranke, se je zazdelo, da je nenadoma zmanjkalo elektrike, toda v resnici je nenadoma zmanjkalo demokracije. Tega mrka demokracije niso režirali Trump in njegovi lojalisti, temveč sami demokrati.

Izidov volitev oz. zborovanj kar ni bilo in ni bilo. Ure so minevale – nič. Sporočili so, da se je nekaj zapletlo. Da je aplikacija, ki so jo uporabljali, odpovedala. Da so imeli z njo velike težave. Da se elektronski izidi in izidi na volilnih polah ne ujemajo. Da so se pri izračunih pokazale napake in nelogičnosti. Da z volišč v štab iowske demokratske stranke niso mogli sporočati izidov, ker so bile telefonske linije blokirane. Da je bilo treba na linijo čakati zelo zelo dolgo. Zavladal je kaos. Iowski volivci so bili besni. Demokrati so izgubili glavo. Izbruhnile so teorije zarote. Trump se je režal.

Ves čas smo poslušali le, da vodi Pete Buttigieg, nekdanji župan South Benda, malega mesta v Indiani (tudi nekdanji svetovalec pri McKinseyju in mornariški tajni agent), da je tesno za njim senator Bernie Sanders, demokratični socialist (in predvsem antineoliberalec), da je na tretjem mestu senatorka Elizabeth Warren, zdaj ultraliberalka, nekoč republikanka, in da je Joe Biden, prvi favorit vodstva demokratske stranke, daleč daleč zadaj. Vodstvo demokratske stranke je ustvarjalo vtis, da je zmagal Buttigieg. In da bi Buttigieg čim dlje vodil, so volilne glasove iz okrožij, v katerih je dominiral Sanders, prešteli šele na koncu! A vse bolj se je zdelo, da je zmagal Sanders. Razlog več, da sta potem zmago razglasila oba, Sanders in Buttigieg.

Aplikacija za ponarejanje volitev

Težava je le v tem, da se je zlagoma izkazalo, da ni zmagal Buttigieg, temveč Sanders. Dobil je 6000 glasov več kot Buttigieg. Kar ni malo, če pomislite, da je Iowa majhna. Težava pa ni le velika, temveč velikanska: prav Sanders ne bi smel zmagati! Pod nobenim pogojem. Vodstvo demokratske stranke si tega ni želelo, daleč od tega, zato očitno ni hotelo, da bi iz Iowe sporočili: prva zborovanja demokratske stranke je dobil Bernie Sanders! Veliki zmagovalec v Iowi je Bernie Sanders! Sanders zmagal!

Še huje: vodstvo demokratske stranke je delalo vse, da Sanders ne bi izgledal kot zmagovalec zborovanj v Iowi, saj se prekleto dobro zaveda, kaj bi to pomenilo – v javnosti bi se ustvaril vtis, da je Sanders glavni favorit, da ima največ možnosti za izvolitev, da ima največjo podporo ipd., saj bi na naslovnicah časopisov in v udarnih televizijskih terminih ponavljali, da je zmagal Sanders in s tem bi bil deležen blazne publicitete. Sandersa bi priljubili demokratskemu volilnemu telesu, okrepili bi njegovo kredibilnost, pa tudi njegovo izvoljivost.

Vodstvo demokratske stranke in liberalni mediji delajo vse, da bi Sandersa eliminirali, da torej ne bi izgledal resno, pa četudi izgleda in deluje tako resno, da je dobil Iowo – in New Hampshire.

Iowa je odlična odskočna deska, navsezadnje, ta, ki zmaga v Iowi, pogosto zmaga tudi na koncu – in postane uradni predsedniški kandidat svoje stranke. Iowa ima strašno zagonsko silo. Sanders zato ni smel imeti tistega zmagovalnega govora. Za nič na svetu! Treba ga je bilo ustaviti. Njegov uspeh je bilo treba relativizirati. Njegovo zmago je bilo treba sabotirati. Vodstvo demokratske stranke – njen nacionalni komite – je napovedalo celo ponovno – ročno! – štetje glasov. Kaj to pomeni, je na dlani: da uradni izidi ne bodo znani, dokler ne bodo še enkrat – ročno! počasi! – prešteli vseh glasov, da zmagovalca zato uradno ne bodo razglasili, da bodo glasove šteli in šteli in šteli – in ko jih bodo enkrat prešteli, bo že vseeno, saj bodo pozornost in kamere že zgoščene drugje, v New Hampshiru, Nevadi in Južni Karolini, na naslednjih prizoriščih primarnih volitev. Zborovanja v Iowi bodo le še dim, le še vse manjša pika v vzvratnem ogledalu. Sandersova zmaga pa bo nedogodek.

Vodstvo demokratske stranke skuša Bidna ohraniti pri življenju do primarnih volitev v Nevadi in Južni Karolini, kjer mu kaže najbolje, toda v Nevadi ni več tako prepričljiv – Sanders ga lovi. In povsem mogoče je, da ga bo do 22. februarja, ko bodo tam volitve, ujel. V Južni Karolini ga do 29. februarja, ko bodo tam volitve, verjetno ne bo ujel, toda 3. marca bodo – na »supertorek« – volili v kopici držav (Kalifornija, Teksas, Severna Karolina, Massachusetts, Maine, Virginia, Utah, Kolorado, Oklahoma), tako da bo postalo jasno, ali Joe Biden še leti. Da bi Biden letel, so morali Sandersa čim bolj utišati.

Ne, v Iowi povsem očitno ni šlo le za naključno tehnično napako, temveč za bolj ko ne namerno človeško napako. Če je v vas kaj konspirologa, ste si gotovo rekli: Aplikacija je bila sprogramirana tako, da lahko – če je treba! na ukaz! – volilne izide tudi zaplete in sabotira! In demokrati lahko rečejo: Nič nismo mogli! Višja sila! Ne Rusi – ampak jebeni app!

In ker smo že ravno pri tej magični aplikaciji: časopis USA Today je razkril ozadje te čudne aplikacije. Izdelalo jo je podjetje Shadow, podjetje vodi James Hickey, človek, ki je leta 2016 z inženirskega vidika menedžiral predvolilno kampanjo Hillary Clinton, pri kampanji Hillary Clinton so sodelovali tudi soustanovitelja tega podjetja, Gerard Niemira in Krista Davis, ter Troy Price, predsednik iowske demokratske stranke. In kot je dodal Los Angeles Times: med klienti podjetja Shadow najdete Peta Buttigiega in njegovo kampanjo, ki je lani poleti temu podjetju za »programsko opremo in naročnine« plačala 42.500 dolarjev.

Ničesar niso prepustili naključju. Niti tehnologije. Niti demokracije. Sledil je puč. Mrk demokracije. A mrk demokracije je bil nekako pričakovan: Des Moines Register Star, osrednji iowski časopis, ki je doslej pred iowskimi zborovanji vedno objavil izide javnomnenjske ankete, je v zadnjem trenutku sklenil, da izidov tokrat ne bo objavil.

Niso se ujemali, je sporočil. Verjetno so precej nedvoumno kazali, da ima največ možnosti za zmago Bernie Sanders, pa so jih ubili.

Vodstvo demokratske stranke je torej naredilo vse, da bi se Sanders čim bolj »izgubil« in da mediji ne bi mogli poročati: Zborovanja demokratske stranke je dobil socialist!

Demokrati so se tega ustrašili kot hudič križa. Za republikansko stranko se je zdelo, da so jo ugrabili Rusi – za demokratsko stranko, ki že od nekdaj služi predvsem Wall Streetu, kapitalu in finančnim elitam, bi se zdelo, da so jo ugrabili Sovjeti.

»Najslabši kandidat!«

Da se vodstvo demokratske stranke strašno boji Sandersa, vemo, kakor tudi vemo, da ga zavrača. Leta 2016 je hotelo njegovo predsedniško kandidaturo na vsak način iztiriti. Miniralo, diskreditiralo in sabotiralo ga je na vsakem koraku ter na vse mogoče in nemogoče načine. Poudarjalo je, da je judovskega rodu (kot da je liberalni antisemitizem kul!), Hillary Clinton, svoji favoritki, je celo skrivaj in vnaprej priskrbelo seznam vprašanj, ki so bila postavljena na televizijskih soočenjih. Vodstvo demokratske stranke – liberalni center – že ves čas kaže skrajno sovražen odnos do Sandersa.

In ta sovražni odnos do Sandersa kanalizirajo tudi liberalni mediji – New York Times, Washington Post, CNN, CBS, ABC, MSNBC, New York Magazine, Atlantic, Politico, The Hill, Slate in tako dalje. Tu šele pridejo do izraza sabotaže, marginalizacije in relativizacije Sandersa. Vodstvo demokratske stranke skuša – tako kot leta 2016 – ustvarjati vtis, da Sanders nima kake visoke podpore, da je nepomemben, da je »ekstremist« in »radikal«, da je le outsider, ki se rine zraven, in da je »najslabši kandidat«. Natanko ta vtis skušajo ustvarjati tudi liberalni mediji, pa čeprav je res ravno nasprotno: Sanders uživa zelo visoko podporo (47 odstotkov njegovih volivcev celo pravi, da bi jeseni na predsedniških volitvah volili le Sandersa, ne pa tudi kakega drugega kandidata demokratske stranke!), mlade je dobesedno zacopral (volilo bi ga 52 odstotkov demokratskih volivcev, mlajših od 35 let, Bidna le 11 odstotkov!), na shodih zlahka zbere po 26 tisoč ljudi, med vsemi demokratskimi predsedniškimi kandidati je zbral daleč največ donacij in najvišji total, med latinskoameriškimi volivci – za demokrate ključnimi! – ima najvišjo podporo, nekaj tednov pred začetkom primarnih volitev je vodil v Iowi in New Hampshiru (oh, in v mogočni Kaliforniji, če hočete), sondaže pa tudi vztrajno in konsistentno kažejo, da ima med vsemi demokratskimi predsedniškimi kandidati največje možnosti, da porazi Trumpa. Res pa je še nekaj: da Sanders predstavlja neposredno grožnjo neoliberalnemu redu (»konsenzu«), ki Ameriko – in svet – obvladuje že 40 let.

A kot pravi Julie Hollar (FAIR.org): »Če gledate CNN, imate občutek, da je zmagal Pete Buttigieg.« Kar seveda ni le fake news, ampak tudi znak panike. Portala FAIR.org in TruthOut sta lepo pokazala, kako liberalni, korporativni mediji nastopajo kot »stroj za napadanje Bernieja Sandersa«. Tako so z velikimi naslovi pisali: »Če bi pustili, da bi Bernie Sanders kandidiral proti Trumpu, bi bila to norost!« Saj veste: kot da Sanders nima nobenih možnosti, kot da je nekonkurenčen, kot da je neizvoljiv. »Bernie ne more zmagati!« Vidite. Da Sanders ni izvoljiv, je njihova mantra. Ne, prav res, Sanders ni izvoljiv, Sanders ne more zmagati – kako to, da je potem zmagal v jebeni Iowi?

Nobena skrivnost ni, da ima vodstvo demokratske stranke nekaj rezervnih načrtov. Če Sanders ne bo padel, Biden pa bi strmoglavil, bodo vse stavili na oligarha Michaela Bloomberga, nekdanjega republikanca.

Trumpovi volivci si želijo, da bi se na koncu spopadla Trump in Sanders, saj so prepričani, da bi Trump Sandersu rekel le »socialist«, pa bi ga odpihnil. Nič posebnega – Trumpovi volivci živijo v vzporednem svetu. Toda natanko to verjamejo tudi demokrati: Trump bo Sandersu rekel »socialist« ali pa celo »komunist« – in Sandersa ne bo več! Trump je nedavno rekel, da je Sanders »komunist«. In dodal: »Lahko bi sicer rekel, da je socialist, toda mar se ni poročil v Moskvi?« A to ni še nič. Liberalni mediji svarijo, da Sanders ljudi »deli« in da je »toksičen«. Menda zato, ker govori tako strašne reči kot: »Ne hodim v Hamptons po donacije milijarderjev.« Jasno, tisti, ki k milijarderjem hodijo po donacije, niso moteči. Niti toksični. Če kdo »deli« ljudi, potem jih »delijo« prav politiki, ki po donacije hodijo k milijarderjem.

Liberalni mediji tudi svarijo, da je Sanders »trumpovski«. Da je kot Trump? Nehajte! O, pač: »Predvolilna kampanja Bernieja Sandersa je katastrofa za demokrate!« Že leta 2016 so širili mit, da Sandersa volijo predvsem belski moški ( ja, kot Trumpa), zdaj pa so ta mit dopolnili – Sandersovi volivci so na družabnih omrežjih tako »glasni«, »agresivni«, »strupeni«, »kačji« in »zlobni« kot Trumpovi volivci! Uporabljajo isto taktiko! Ljudi, ki se z njimi ne strinjajo, nadlegujejo, mučijo, trpinčijo! »Bernie Sanders in njegova spletna vojska!« To je njegov »stroj za napadanje«. Ki pa ne more tekmovati z demokratskim strojem za napadanje Sandersa.

Ker Trump slovi po seksizmu in mizoginiji in ker gre zaradi tega demokratskemu volilnemu telesu še toliko bolj na živce, so začeli liberalni mediji tudi za Sandersa trditi, da je mizoginičen. Kazali so lažne grafe, ki naj bi potrjevali, da ima precej več donatorjev kot donatork, kar naj bi dokazovalo, da je seksist. Hillary Clinton je oznanila, da so mizoginični njegovi podporniki (»Bernie Bros«), češ da napadajo »predvsem ženske«, CNN pa je »razkril«, da je Sanders Elizabeth Warren leta 2018 rekel, da ženska ne more postati predsednica. Zakaj potem že leta in desetletja navija, da bi Amerika dobila predsednico, in zakaj je leta 2013 in 2015 Elizabeth Warren pozival, naj kandidira za predsednico?

Ker pa so nekateri iz obupa poudarjali, da naj v Belo hišo izvolijo kogarkoli, razen Trumpa, so začeli liberalni mediji hitro sarkastično spraševati: »A res – kogarkoli, razen Trumpa?« Še v isti sapi so tudi odgovorili: »Ne tako hitro!« Ja, prav ste razumeli: kogarkoli, razen Trumpa – in razen Sandersa! Za vodstvo demokratske stranke in liberalne medije je Sanders kot Trump – sovražnik. Med njima ni razlike. To ste gotovo že opazili. Sandersu pa ne očitajo le, da je »socialist«, ampak tudi, da zagovarja »zdravstveno zavarovanje za vse«. Kot da ljudje nočejo imeti zdravstvenega zavarovanja.

Liberalni mediji opozarjajo, da Sanders prosperira, ker mu mediji gledajo skozi prste in ker mu ne postavljajo težkih vprašanj. Da mu ne postavljajo težkih vprašanj? Kako pa bi mu jih postavljali, če pa ga ignorirajo in cenzurirajo? GDELT, največji globalni sledilec podatkov, je izračunal, da so mediji lani o Joeju Bidnu poročali trikrat do štirikrat pogosteje kot o Sandersu, pa čeravno mu je v javnomnenjskih anketah nenehno dihal za ovratnik. Še bolj šokantno: ko so poročali o novih javnomnenjskih anketah, so ga pogosto »pozabili« omeniti, pa čeravno je bil drugi! Vse druge predsedniške kandidate so omenili, le njega ne. Recimo: CNN je poročal, da sta Buttigieg in Biden v iowskih anketah na tretjem in četrtem mestu, a da nista daleč od prvega mesta – da je Sanders na drugem mestu, ni poročal. Včasih so ga dobesedno izbrisali – namesto njega so v grafiko, ki se je pojavila na zaslonu, vpisali Elizabeth Warren. Izide ankete, ki je pokazala, da ima Sanders med nebelci višjo podporo kot Biden, so grafično poneverili – Bidnu so nabili točke pri nebelski podpori. Ko so Sandersu ratingi zrasli za 5 točk, so poročali, da so se za 5 točk zmanjšali, tako da so ga lahko uvrstili na četrto mesto. Ko je bil drugi, so rekli, da je tretji. In ja, pogosto so »pozabili« poročati, da mu je podpora zrasla in da je edini med demokratskimi predsedniškimi kandidati, ki ima višjo podporo kot Trump.

Kot pravi Nina Turner, sopredsednica Sandersove kampanje: »Zatemnitev Bernieja Sandersa je resnična, ne le plod naše domišljije. Zdi se, kot da televizijske mreže vsako jutro dobijo scenarij, v katerem piše – zatemnite Bernieja Sandersa!« Na TV-mreži PBS so našteli vse predsedniške kandidate demokratske stranke – razen Sandersa. In če se že ravno niso delali, da ne obstaja, so ga prikazovali v skrajno negativni luči – govorili so, da sploh ni demokrat, temveč »ideolog«, da je »marksist stare šole dialektičnega materializma iz dežele, ki jo je čas pozabil«, da bo »Ameriko spravil na beraško palico« in da je »prestar«. Jasno, Biden je eno leto mlajši! No, 10 mesecev.

Rezervni joeji bidni

Vodstvo demokratske stranke in liberalni mediji delajo vse, da bi Sandersa eliminirali, da torej ne bi izgledal resno, pa četudi izgleda in deluje tako resno, da je dobil Iowo – in New Hampshire. Na vsak način skušajo ustvariti vtis, da je le outsider, le turist, le nadloga, le eksot, pa četudi dobiva primarne volitve. Za vsako ceno hočejo pokazati in dokazati, da je neizvoljiv, pa četudi je očitno še kako izvoljiv. Tudi na vseh stavnicah premočno vodi – z blaznim naskokom. Ja, vse stavnice – Smarkets, BetVictor, Betfair, BetOnline in Bovada – pravijo: Sanders! V povprečju pred prvim zasledovalcem vodi za 20 odstotnih točk.

Toda demokrati, ki trdijo, da Sanders »ogroža prihodnost demokratske stranke«, ne bodo pustili, da bi ga ljudje izvolili. Mem, ki kroži po družabnih omrežjih, pove vse: »Demokrati se bojijo, da se bodo v volitve 2020 vmešali ameriški volivci.«

Sandersu ne očitajo le, da je »socialist«, ampak tudi, da zagovarja »zdravstveno zavarovanje za vse«. Kot da ljudje nočejo imeti zdravstvenega zavarovanja.

Nobena skrivnost ni, da ima vodstvo demokratske stranke nekaj rezervnih načrtov. Če Sanders ne bo padel, Biden pa bi strmoglavil (le zakaj ne bi, saj ga je v Iowi porazil celo nekdanji župan malega mesta!), bodo vse stavili na milijarderja Michaela Bloomberga, nekdanjega republikanca, ki se dela, da je demokrat, ki si hoče volitve kupiti in ki bo v igro vstopil na »supertorek«. Demokrati so celo spremenili pravila, da bi se to lahko zgodilo. Bloomberg je njihov rezervni biden. In če mesijanski Bloomberg, ki je, razkriva portal Intercept, program prekopiral kar iz različnih medijev (CNN, Time, CBS) ter s platform različnih institucij, združenj in organizacij (John Jay College of Criminal Justice, American Medical Association, Everytown for Gun Safety, Building America’s Future Educational Fund), na »supertorek« ne bi vžgal, bodo v igro verjetno poslali še drugega rezervnega bidna – Johna Kerryja, še enega predstavnika demokratskega centra, ki je nekoč že kandidiral za predsednika.

Če pa ne bo vžgal ne prvi ne drugi rezervni biden (demokratski volivci bodo zdaj, po iowskem debaklu, itak še z večjim žarom volili Sandersa, kažejo sondaže), bodo demokrati preprosto spremenili pravila. Superdelegatom, ki niso izvoljeni, ampak jih imenuje vodstvo stranke, naj bi vrnili možnost veta, kar pomeni, da bodo lahko na predvolilni konvenciji v Milwaukeeju zavrnili Sandersovo predsedniško nominacijo. To, da bo na primarnih volitvah zbral največ delegatov in da bi moral zato postati predsedniški kandidat demokratske stranke, mu ne bo pomagalo – superdelegati ga bodo izločili. To bi bil škandal, šok, blamaža, manipulacija, sramota, mrk demokracije – toda hej, Trump je ameriške demokratične standarde tako znižal, da se to ljudem ne bo zdelo nič strašnega. Tudi demokrati bodo Ameriko naredili spet veliko.

Vodstvo demokratske stranke in liberalni mediji so pač sveto prepričani, da lahko Trumpa porazi le nekdo, ki je »zmeren« (mar ni bila Hillary »zmerna«?), ne pa socialist – ne torej nekdo, ki zagovarja univerzalno zdravstveno zavarovanje, visoko obdavčitev bogatih, redistribucijo bogastva in demokracije, brezplačen študij, odpis dolgov in zeleni New Deal. A lepo prosim: kdo pa naj porazi Trumpa, če ne prav nekdo, ki zagovarja univerzalno zdravstveno zavarovanje, visoko obdavčitev bogatih, redistribucijo bogastva in demokracije, brezplačen študij, odpis dolgov in zeleni New Deal?

Kdo naj porazi fašista, če ne prav socialist?

Še toliko bolj, ker Sandersu to, da se razglaša za socialista (in da ga nasprotniki razglašajo za socialista), prav nič ne škodi. Au contraire: to mu očitno koristi! Besedici ’socializem’ in ’socialist’ nista več bavbav. Ali pač – dobro znano je, da si je Trump oddahnil, ko je leta 2016 izvedel, da si Hillary Clinton, predsedniška kandidatka demokratske stranke, za podpredsedniškega partnerja ni izbrala Sandersa, temveč senatorja Tima Kaina. »Če bi izbrala Bernieja Sandersa, bi bilo težje. On je edini, za katerega si nisem želel, da bi ga izbrala.«