Izak Košir

14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

Ženske in vera

Vsa velika svetovna verstva obvladujejo moški

Zbrani verniki po petkovi molitvi

Zbrani verniki po petkovi molitvi
© Uroš Abram

Prejšnji teden je za veliko burnih odzivov poskrbela islamska verska skupnost, ki je v povabilu na petkovo molitev v novi ljubljanski džamiji zapisala, da zaradi pričakovanega velikega števila ljudi ni predvideno, da bi bile pri molitvi navzoče ženske. Ker je objava spodbudila kritike, češ da je skupnost ženskam prepovedala vstop v verski objekt, je ta povabilo k molitvi, od katere naj bi bile ženske v skladu z versko tradicijo izvzete, spremenila.

Objavo so pričakovano pograbili predvsem na desnici, kjer so moralizirali, da ima v Sloveniji zdaj uradne molitvene prostore vera, ki diskriminira ženske. Pri tem so pozabili omeniti, da ženske tudi v katoliški cerkvi (RKC) niso v enakopravnem položaju z moškimi.

Dr. Nadja Furlan Štante, ki je diplomirala iz teoloških znanosti in doktorirala iz (ženskih) religijskih študij na teološki fakulteti, poudarja, da položaja žensk v večjih svetovnih verah ne gre posploševati, dodaja pa, da so vsa večja institucionalna verstva do žensk izključujoča, saj jim namenjajo drugorazredni položaj.

»Je pa to odvisno tudi od prostora in časa, v katerem religija deluje, v neki državi je lahko ista institucija bolj odprta, spet v drugi bolj konservativna. Četudi se v zahodni kulturi RKC na videz trudi, da bi šla v korak s časom, in upošteva nekatere človekove pravice in svoboščine, je v praksi hierarhični položaj moškega kot oblastnika v vsakodnevni cerkveni praksi globoko zakoreninjen, to je razvidno predvsem iz negativnih stereotipov o ženskah,« meni dr. Nadja Furlan Štante. Predsodki do žensk so prisotni v vseh abrahamskih religijah, kjer je nenapisano pravilo, da je bolje, da je ženska tiho, če pa že mora sodelovati, je bolje, da je videna in manj slišana.

Položaj žensk v islamu je odvisen od kulturnega konteksta, hkrati pa se ne moremo slepiti – v vseh najmočnejših svetovnih verstvih vlada avtoritarna patriarhalna ureditev. Islamska vera je sicer v zahodnem svetu nenehno tarča podpihovanja sovraštva.

»Prav takšni zdrsi so najmočnejše orodje za politične zlorabe v tekmi med posameznimi religijami, četudi se vrhovni akterji od tega distancirajo. Pri takšnih primerih jasno vidimo, da se neka vera postavlja nad drugo kot boljša, bolj odprta, bolj vključujoča. Zamolčano pa je, da je bil prav mufti dr. Nedžad Grabus pred dobrimi desetimi leti glavni pobudnik posveta o medreligijskem dialogu v Sloveniji, ki je namenil prostor vprašanju položaja žensk znotraj religij in medreligijskega dialoga. To nam pove, da so v teoriji ta vprašanja prepoznana kot nuja, v praksi pa nato pride do zdrsa,« poudarja dr. Nadja Furlan Štante.

»Edino močno orodje za razkrajanje predsodkov, vezanih na religijo, je znanje, ki mora biti podano sekularno, torej ga mora omogočiti država, ki mora sodelovati kot gradnica miru med verskimi skupnostmi. Država je odgovorna, da poda temeljno religijsko znanje in državljane oplemeniti s tem, kako se izognemo sovraštvu, predsodkom in napačnim interpretacijam verskih spisov,« še dodaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.