Liberalci, ki so brzdali fašizem

Preden se je oblikovala sedanja koalicija, sem v Mladini opozoril na ponavljajoči se zgodovinski vzorec, po katerem sta fašizem in nacizem prevladala zato, ker sta dobila podporo liberalnih strank, ki so šle z njima v koalicijo misleč, da ju bodo tako obrzdale. Da bodo delale »programsko«. Italijanski liberalci so se leta 1922 nemudoma pridružili fašistom in jim odločilno pomagali, da so postali absolutno prevladujoča stranka. Že leta 1925 so jih fašisti razpustili, najbolj zagretim posameznim kolaborantom pa dali ugledne, a nepomembne položaje. Seveda se »počivalški«, »pahorji«, »zorčiči«, »tonini«, »pivčeve« in podobni s tem ne ubadajo. Čeprav se nekateri kitijo celo s pravniškimi nazivi, komajda ločijo med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo in verjetno v sli po oblasti niti ne želijo ločiti. V tem se bodo brez dvoma odlično ujeli s svojim novim vodjo. Kako to gre, že kažejo prve poteze. Nobenih težav nimajo s tem, da bodo za ministra za notranje zadeve imenovali direktorja strankarske televizije, financirane z madžarskim denarjem, ki je predmet (televizija namreč) policijske preiskave. Najbrž si, glede na zgodovinske izkušnje s takšnimi zadevami v samostojni Sloveniji vse od prodaje orožja, ni težko predstavljati, kaj se bo z vodstvom policije in s preiskavo zgodilo. Ampak »ureditev razmer v policiji« je celo v koalicijski pogodbi, izvedbeno pa to tako ali tako ne sodi v njihov resor, mar ne? Le iz državnega zbora bodo poslali kakšno komisijo, da bo pomagala narediti »red«.