Kaj pa tisti, ki nimajo nobenega statusa in delajo prek podjemnih ali avtorskih pogodb?

Neformalna skupina, ki nosi ime Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Kovid-19, je na vladoi in  ministrstvo za kulturo naslovila predloge za dopolnitev ukrepov t. i. antikoronskega mega zakona, ki se nanašajo na samozaposlene. Opozarjajo, da specifičnost prekarne situacije samozaposlenih v omenjenem zakonu ni ustrezno naslovljena. "Predlog zakona za samozaposlene predvideva izredno finančno pomoč v obliki trimesečnega temeljnega dohodka, v kolikor so zaradi epidemije utrpeli upad prihodkov v primerjavi z mesecem februarjem," poudarjajo.

"Ker samozaposleni svojo dejavnost opravljajo v negotovih pogojih in zaradi narave njihovega statusa pogosto nimajo zagotovljenega rednega mesečnega plačila, kar še posebej velja za nekatere poklice, kot so na primer poklici v turizmu in kulturi, njihovi prihodki ter prilivi med letom močno nihajo. Tako bo delavec v turizmu, ki je denimo vezan na obdobje morskega turizma v mesecu februarju verjetno imel skoraj ničelne dohodke. Podobno velja za mnoge samozaposlene na področju kulture, kjer so po vseh študijah prihodki med letom izrazito nihajoči – izplačila so večinoma vezana na zaključene kulturne projekte, ki lahko trajajo tudi več mesecev, poleg tega pa je dinamika sofinanciranja kulturnih projektov s strani države in lokalnih skupnosti v večini primerov vezana na drugo polovico tekočega leta," so zapisali v apelu vladi, ki so ga poslali tudi medijem.

Neformalna skupina predlaga, naj se v zakon vključi varovalka minimalnega dohodka v primeru, da povprečni mesečni prihodek samozaposlenega v letu 2019 ni dosegel minimalne plače.

Opozarjajo, da je mesečno povprečje prihodkov na osnovi preteklega leta zato ustreznejša in pravičnejša osnova za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka, kot pa vezava na samo en, vnaprej določen mesec v letu, kot je mesec februar.

Koalicija je pozive posameznih skupin in stanovskih društev upoštevala, ter pripravila amandma, ki sledi predlogu za izplačevanje podpore samozaposlenim glede na letno povprečje v 2019.

Poleg tega neformalna skupina predlaga, naj se v zakon vključi varovalka minimalnega dohodka v primeru, da povprečni mesečni prihodek samozaposlenega/samozaposlene v letu 2019 ni dosegel minimalne plače.

Poleg zaposlenih in samozaposlenih oseb ter študentk in študentov, za katere je vlada sprejela določene oblike finančne pomoči, deluje tudi veliko ljudi, ki nimajo nobenega izmed naštetih statusov.

Obenem poudarjajo, da poleg zaposlenih in samozaposlenih oseb ter študentk in študentov, za katere je vlada sprejela določene oblike finančne pomoči, deluje tudi veliko ljudi, ki nimajo nobenega izmed naštetih statusov. Običajno poslujejo prek podjemnih ali avtorskih pogodb, ki so med najbolj obdavčenimi, najmanj varnimi oblikami dela, in pomenijo kar najbolj prekarno obliko zaposlitve. Prihodnost ljudi te delovne populacije je še posebej pereča in ostaja ta hip povsem nenaslovljena, zato vlado pozivajo k oblikovanju ustreznih oblik pomoči za te ljudi.

Poleg teh predlogov pa je skupina na ministrstvo za kulturo naslovila še dodaten predlog, da se pri sestavljanju pogodb za tiste, ki prejmejo subvencije za kulturne projekte in programe, fiskalno in s tem tudi izvedbeno leto podaljša vsaj do konca marca 2021 ter, da se v okviru pogodb za kulturne projekte in programe omogočijo tudi ugodni – morda celo brezobrestni – premostitveni krediti.

Apel so oblikovali Urška Jurman, Miha Zadnikar, Andrej Srakar, Petja Grafenauer in Beti Žerovc.