Mesto, ki nikoli ne spi, je zaspalo 

Po reportažah iz Metlike in Šmarja pri Jelšah, slovenskih žarišč koronavirusa, se selimo v New York, ameriški epicenter pandemije, kjer se osemmilijonsko prebivalstvo zadnjih nekaj dni uvaja v novi red, v družbo samoizolacije. Mesto, ki nikoli ne spi, je čez noč zaspalo. Po znamenitem Times Squaru se namesto večtisočglave množice sprehaja peščica ljudi, oglasni panoji pa bliskajo in svetijo predvsem golobom. Ljudje panično nakupujejo – testenine, riž, konzervirano hrano in toaletni papir. Ulice so razmeroma prazne, polnijo jih predvsem dostavljavci hrane, ki privilegiranim meščanom prinašajo priboljške v razkuženi embalaži. Zaprli so se bari in restavracije, muzeji, gledališča, klubi in koncertna prizorišča. Šole in nesramno drage univerze so izobraževalne dejavnosti prenesle na splet. Pisarniško delo se je preselilo v »udobje« stanovanj, večinoma miniaturnih in izjemno dragih. Ker se je začelo množično odpuščanje, v mestu vlada tesnoben občutek socialne in ekonomske negotovosti. Ta bremeni tudi nekatere od mladih sogovornikov, ki so za Mladino poročali o svojih izkušnjah, vtisih in mislih o novem New Yorku, o nekdanjem »mestu sanj«, ki je čez noč postalo mesto duhov.