Zaporniki na prostost ... kaj pa »ilegalni migranti«?

»Države naj ocenijo položaj zavrnjenih prosilcev za azil in ilegalnih migrantov, ki so zaprti v centrih za pridržanje, in jih izpustijo v maksimalnem obsegu, kolikor je to mogoče«

Okno z rešetkami v postojnskem centru za tujce

Okno z rešetkami v postojnskem centru za tujce
© Borut Krajnc

Slovenija je zaradi epidemije koronavirusa na prostost (začasno) izpustila že precej zapornikov, vsak dan pa zapore zapuščajo novi.

Kaj pa tujci, migranti, ki so zaprti v centru za tujce v Postojni? Logično bi bilo, da bi, iz istih razlogov kot zapornike, tudi njih (začasno) izpustili. K temu je države članice Sveta Evrope pred dnevi pozvala komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović: »Države naj ocenijo položaj zavrnjenih prosilcev za azil in ilegalnih migrantov, ki so zaprti v centrih za pridržanje, in jih izpustijo v maksimalnem obsegu, kolikor je to mogoče.«

No, v zadnjih dneh je bilo zaznati, da so se nekateri prej v centru za tujce pridržani tujci znašli na ulici, bodisi z dovoljenjem za začasno zadrževanje na območju Slovenije ali z negativno odločbo v azilnem postopku in z odločbo za izgon.

V centru za tujce pojasnjujejo, da razmišljajo tudi o drugih rešitvah, predvsem v smislu iskanja rešitev »z neposrednim sodelovanjem z državami EU in nekaterimi tretjimi državami – tranzit prek letališč, izvedba cestnih konvojev upoštevajoč dejstvo, da se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Glede na zakonske možnosti in predpisane pogoje lahko policija tujcu, ki je nastanjen v centru za tujce, izreče tudi milejši ukrep bivanja izven centra ali pa mu dovoli zadrževanje na območju Slovenije.«

Dodajajo, da »v smislu zagotavljanja varnosti nastanjenim osebam izpustitev ne bi bila najboljša možna rešitev. Na eni strani zaradi neobstoja možnosti alternativnih namestitev in posledično nekontroliranega gibanja oseb na območju RS in s tem povečane možnosti izpostavljenosti okužbi s COVID-19.«

Kljub temu je dejstvo, da iz centra za tujce že (začasno) izpuščajo tujce zaradi epidemije, saj to piše v odločbah, ki jim jih izdajo. Pri tem se postavlja vprašanje, kam naj ti ljudje gredo. Naprej v Italijo ali ne morejo ali pa si ne upajo, nazaj na Hrvaško (in potem v BiH) res ne bi imelo smisla, poleg tega Hrvaška zadnje čase nerada sprejema vrnjene begunce, seveda z izgovorom, da se boji koronavirusa. Nastanitev zanje seveda tudi ni.

Obstaja še druga pot. »Vsi tujci na Portugalskem z nerešeno prošnjo za azil ali bivanje bodo v času zdravstvene krize oziroma najmanj do 1. julija obravnavani enako kot državljani,« je sporočila portugalska vlada in dodala, da bodo tem ljudem omogočili dostop do javnega zdravstva, socialnih prejemkov, bančnega računa ter možnosti sklenitve delovne ali najemne pogodbe.

Statistika (ilegalnih) prehodov slovenske meje ne kaže nobenih bistvenih sprememb, in to čeprav je vreme vse ugodnejše za pot prek morij, gozdov in ožičenih mej. Pravzaprav se kaže zmanjševanje. Policija je v zadnjih treh mesecih povprečno ugotovila slabih 600 nezakonitih prehodov meje, kar je skoraj pol manj kot v mrzlih decembru in novembru. To je verjetno posledica zapiranja meja in omejitve gibanja tujcev v bosanskih begunskih centrih zaradi koronavirusa, pa tudi, očitno, ponovno vzpostavljene komunikacije med EU in Turčijo, da bo ta zavzeteje zadrževala begunce na svojem ozemlju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.