Ljudje upajo, da jih bo zaščitilo ustavno sodišče

Množici ljudskih pobud za presojo ustavnosti vladnih ukrepov, se je pridružila tudi opozicijska pobuda za presojo več vladnih ukrepov

Levica je ob sodelovanju večine opozicijskih strank (LMŠ, SD, SAB) na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo t.i. koronazakona in tudi vladnega odloka, ki določa omejitve gibanja in tudi prepoved gibanja zunaj občine lastnega prebivališča. Najpomembnejši del je zahteva za presojo zakona, ki policiji podeljuje pooblastilo »zaznave« prekrškov gibanja in zdravstvenemu inšpektoratu izrekanje kazni. Na ustavnem sodišču so medtem pojasnili, da so v dobrem mesecu dni, odkar se vlada »spoprijema« z epidemijo, prejeli že več kot 50 pobud za oceno ustavnosti različnih vladnih odlokov in interventnih zakonov.

Kar se koronazakona oziroma zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 tiče, v opoziciji predlagajo, da ustavno sodišče presodi ustavnost 9. in 103. člena zakona.

9. člen interventnega zakona daje nove pristojnosti in ukrepe inšpekcijam. Po mnenju opozicije člen ni interventne narave in predstavlja prekomeren poseg v ustavne pravice. »Čedalje bolj je jasno, da je vrsta ukrepov, ki jih je sprejela vlada, neživljenjskih, nesorazmernih in potencialno ustavno spornih. Med slednje sodijo tudi preširoko zastavljene, nejasne in v 9. členu pomanjkljivo utemeljene zakonske določitve pristojnosti številnih državnih inšpekcij in nabor njihovih pooblastil in ukrepov. Z omenjenim členom se namreč širi pooblastila vsem inšpektoratom (od inšpektorata za notranje zadeve do tržnega inšpektorata), ki bodo lahko trajno posegali v svobodo gibanja prebivalk in prebivalcev Slovenije, ne da bi bile pri tem jasno opredeljene njihove pristojnosti in omejitve,« pišejo v zahtevi za presojo ustavnosti.

»Čedalje bolj je jasno, da je vrsta ukrepov, ki jih je sprejela vlada, neživljenjskih, nesorazmernih in potencialno ustavno spornih.«

103. člen tega zakona pa daje nove pristojnosti policiji, s katerimi se po mnenju vlagateljev ustavne presoje »krepi policijska država in omogoča posege v pravico do zasebnosti in pravico do prostega gibanja«. Člen je po njihovem mnenju sporen, ker »ni začasen, ampak bo veljal tudi po koncu trenutne epidemije« in ker ni hkrati tudi nujnih »varovalk, ki postavljajo omejitev policiji in zagotavljajo nadzor«, kot sicer spremljajo druga policijska represivna pooblastila. Pri tem dodajajo, da »od skupno enajstih opredeljenih policijskih pooblastilih zakon le uporabo petih veže na preprečevanje in obvladovanje epidemije, ostala pooblastila se lahko uporabljajo brez omejitev«. Sklep, ki ga podajajo glede 103. člena pa je: »Določba omogoča nesorazmeren in neutemeljen poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do svobode gibanja, poleg tega pa omogoča povsem arbitrarno delovanje policije brez ustreznih mehanizmov za nadzor nad zakonitostjo njihovega dela.«

Poleg tega so, kot rečeno, vložili tudi zahtevo za ustavno presojo odloka o omejitvi gibanja. Ustavno sodišče je ustavno presojo tega odloka sicer že začelo, saj so prej dobili že vsaj tri pobude za presojo ustavnosti. Aktualna pobuda očita neustavnost predvsem glede omejitve gibanja zunaj občine prebivališča, ki se zdi ustavno sporen predvsem zaradi njegove nesorazmernosti, saj pri človekovih pravicah (svoboda gibanja je ena od osnovnih) velja, da je treba zasledovane rezultate (zajezitev epidemije) doseči z najblažjimi mogočimi posegi v človekove pravice, ne pa z najtežjimi.

Znotraj presoje odloka, ki jo predlagajo, je tudi presoja sploh nenavadne odločitve vlade, in sicer, da županom omogoči zaostrovanje vladnih ukrepov po lastni presoji. To je ena od vladnih odločitev, za katero lahko že sedaj rečemo, da bo na koncu spoznana za neustavno.