Ustaviti maturo

Covid 19 je močno posegel v celotni šolski sistem. V trenutku je vse obstalo. Zmedeni so bili učenci, dijaki, njihovi starši, zmedeni so bili učitelji, ravnatelji ... Dijaki 4. letnikov so čez noč ostali brez predavanj svojih profesorjev, njihovih nasvetov in skupne priprave za maturo v svojih razredih. Poleg vsakodnevnega informiranja o tem, koliko ljudi je umrlo, v medijih poslušamo tudi nedorečene zgodbe o maturi. O tem, da matura bo, da mora biti, in sicer v enaki obliki (enakem obsegu) kot prejšnja leta - kot da se nič ni zgodilo. Vsi dogodki se prilagajajo novim okoliščinam, z izjemo mature.

Sam sem zaposlen na srednji šoli. Že 25 let sem fizično prisoten na maturi, pisni in ustni. Veliko izjav pristojnih za izvedbo mature ne morem razumeti. Letos vse skupaj doživljam tudi kot oče maturanta in menim naslednje:
• Ker so srednje šole zaprle vrata 13. marca, se dijaki 4. letnikov niso mogli (in se ne morejo) pripraviti na maturo na način, kot vse generacije pred njimi, zato matura ne more potekati v enakem obsegu.
 • Zelo redki zdravniki - strokovnjaki, ki nas nenehno opozarjajo na različna tveganja (kar je prav), bi presodili, da je potek mature, v obliki kot jo poznamo, varen (nujno bi bilo upoštevati njihovo mnenje).
 • Izjave predstavnikov, direktorjev ... RIC-a (Zupanc), ministrstva, kaj je pravično, smiselno, najbolje, najbolj pošteno ... za dijake 4. letnikov so nerealne, celo žaljive. Letošnje generacije maturantov ni in ne bo mogoče primerjati s prejšnjimi in prihodnjimi generacijami. (Argument ministrstva, da je maturo treba izvesti v enakem obsegu kot doslej, prav zaradi omenjene primerjave, je prazen!) Pomembno je le, kaj je varno za dijake, njihove družine ter učitelje, ki so prisotni na maturi.
 • Zelo radi se zgledujemo po razvitih evropskih državah, ko pa je govor o maturi, ne sledimo zgledu Avstrije, Francije, Danske, Švedske, Norveške ... Pri nas se informacije o maturi ves čas spreminjajo, z odločitvami se odlaša, s tem pa se dijake še bolj bega.
• Šolska ministrica bi morala dijake podpirati, jim prisluhniti (saj gre zanje), ne pa pošiljati v medije nepreverjene informacije o tem, da večina maturantov podpira izvedbo mature v dosedanji obliki. Gre za zdravje, psihično in fizično, približno 15.000 mladih ljudi, ne za papir (že natisnjene pole)!
• Podajanje znanja na daljavo je poleg ekonomskega, socialnega stanja posamezne družine, odvisno tudi od tehnoloških spretnosti posameznega učitelja (to ni pri vseh enako in ustrezno). Pogoji so torej za dijake zelo različni.
• Matura že v normalnih pogojih predstavlja stres za večino dijakov, tudi zaradi dinamike izvajanja. Letos je precej dijakov že sedaj v zelo stresni situaciji (strah, stiske, prekinjeni socialni stiki) in brezglavo vztrajanje posameznikov pri klasični izvedbi mature bi na tej generaciji lahko pustilo veliko negativnih posledic.
• Opiram se na mnenje strokovnjaka, da delo na daljavo v kakovosti posredovanja glede na širino snovi nikakor ne more doseči nivoja neposrednega izobraževanja v šoli. So to enaki pogoji kot so jih imele prejšnje generacije maturantov!?
 • Ena zadnjih „bistroumnosti“, da bi dijaki 4. letnikov šli k pouku 4. maja (priprave na maturo), mi odpira vprašanje: Tudi za dijake 1., 2. in 3. letnikov bi bila vrnitev v šolske klopi zelo koristna, pa verjetno zaradi njihove varnosti to ne bo mogoče. Kaj je z varnostjo dijakov 4. letnikov in njihovimi družinami, zanje slogan „ostani doma“ - predvsem pa zdrav, ne velja?!
 • Ministrica ima še malo možnosti, da opravi svoj zrelostni izpit in pomaga mladim, da čim bolj zdravi odidejo na svojo nadaljnjo pot. Zame so oni z mirnim protestom, odkrito prošnjo, življenjskimi argumenti ... svoj zrelostni izpit že opravili - z odliko! Ostali pa?!

Predlagam soočenje različnih strokovnjakov (medicinske, psihološke stroke), učiteljev, dijakov in predstavnikov ministrstva oziroma RIC-a. Odločitev o načinu izvedbe mature ne bi smela biti prepuščena le izrazito pristranskim „strokovnjakom“ Državne komisije za splošno maturo, RIC-a, ...