Vasja Jager

15. 5. 2020  |  Družba

So bili starostniki že vnaprej odpisani?

Je delež starostnikov, ki so umrli v domovih za starejše, tako izstopajoče visok zaradi seznamov odpisanih?

Dom starejših občanov Črnomelj, kjer so izvedli protest, ker jih je država pustila na cedilu.

Dom starejših občanov Črnomelj, kjer so izvedli protest, ker jih je država pustila na cedilu.
© Uroš Abram

Kar 87 odstotkov oskrbovancev domov za starejše, žrtev epidemije covid-19, je umrlo v domovih. Nikdar ne bomo izvedeli, koliko bi jih lahko rešili, če bi jih prepeljali v bolnišnico. V tokratni Mladini razkrivamo, da je bila odločitev, da starostniki ne bodo napoteni v bolnišnico, sprejeta na vladni ravni vnaprej. In da so posebni konziliji ministrstva za zdravje prav tako vnaprej pripravili ocene, kdo izmed varovancev bo šel v primeru okužbe v bolnišnico in kdo ne – pri čemer o svoji usodi niso bili obveščeni ne varovanci ne njihovi svojci.

Tem starostnikom so vnaprej, še preden so zboleli, vsaj na papirju odrekli možnost, da bi jih zdravili v bolnišnici. Je zato delež v domovih za starejše umrlih starostnikov tako izstopajoče visok? Danes še vedno veljajo zgoraj omenjene ocene konzilijev, pri čemer jih sami varovanci in njihovi svojci tudi danes še ne poznajo. Nihče ne ve, kakšno oceno ima v kartoteki. In kot danes pravijo pričevalci, se te ocene uporabljajo ne le pri okužbi s covid-19, ampak tudi pri drugih bolezenskih stanjih.

Za vsakega starostnika je bil izpolnjen poseben obrazec z naslovom »Mnenje zdravniškega konzilija o utemeljenosti sprejema v bolnišnico«.

Po naših informacijah se je klasificiranje stanovalcev domov za starejše začelo s pojavom prvih okužb v domu v Šmarju pri Jelšah, torej sredi marca. Da bi se lažje pripravili na morebiten nenaden priliv novih pacientov, so v Splošni bolnišnici Celje oblikovali konzilij, ki ga je vodil strokovni direktor Franci Vindišar; v njem sta bila še specialist in zdravnik družinske medicine ter glavna medicinska sestra v šmarskem domu. Ta ekipa je nato pregledala kartoteke stanovalcev in za vsakega izmed njih pripravila mnenje o smiselnosti bolnišničnega zdravljenja, če bi se razvila težja oblika koronavirusne bolezni. Za vsakega starostnika je bil izpolnjen poseben obrazec z naslovom »Mnenje zdravniškega konzilija o utemeljenosti sprejema v bolnišnico«. Na njem so bile navedene bolnikove diagnoze ter ocena konzilija, ali obstajajo možnosti zdravljenja v samem domu ali pa bi v primeru poslabšanja sprejem v bolnišnico prognozo bistveno izboljšal.

Starostnikom so vnaprej, še preden so zboleli, vsaj na papirju odrekli možnost, da bi jih zdravili v bolnišnici.

Približno v istem obdobju so z razvrščanjem začeli tudi v bolnišnici v Novem mestu. Medtem je ministrstvo za zdravje iz vrst zdravnikov imenovalo posebne koordinacijske skupine, ki so za vsako regijo posebej preverjale stanje po domovih za starejše in usklajevali ukrepe ob epidemiji. Na tej podlagi je nato ministrstvo za zdravje pripravilo celostni načrt za izvedbo razvrščanja starostnikov po vsej državi. Za vsak dom je bil oblikovan konzilij, v katerem je poleg regijskih koordinatorjev sodeloval lečeči zdravnik iz posameznega doma.

Te skupine so nato presojale, pri katerem od stanovalcev bi bilo z zdravniškega vidika v primeru okužbe s koronavirusom bolnišnično zdravljenje še smiselno in pri kom ne. Postopki so potekali zelo hitro, v posameznem domu so za pregled – tudi več kot sto starostnikov – preživeli le po dva dni. Na podlagi vnaprej pripravljenih algoritmov in lestvice, namenjene izrecno strokovni uporabi, je konzilij ocenil, kateri starostnik je življenjsko ogrožen že brez okužbe s covid-19.

VEČ O TAKO IMENOVANIH SEZNAMIH ODPISANIH lahko preberete v naslednjih dveh člankih v DANAŠNJI MLADINI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.