Intervju / »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci.

Slovenija se je po statističnih merilih za zdaj zelo uspešno spopadla z epidemijo. Kaj je temeljni razlog – ukrepi države in stroke, samodisciplina prebivalstva, sreča ...?

Med 27 državami EU je Slovenija na dvanajstem mestu po številu umrlih na milijon prebivalcev, zato bi morali biti pri hvaljenju z uspešnostjo bolj zadržani. Res pa ima kar dvanajst držav EU od dva- do enajstkrat večjo umrljivost kot Slovenija in vse pripadajo skupini najbogatejših držav, med njimi pa ni nobene, ki so se pridružile EU skupaj s Slovenijo ali kasneje. Bilo bi nadvse koristno, da bi prišli do verodostojne razlage za razlike med zahodom in vzhodom naše celine: dosedanje predpostavke navajajo pogostejše stike bolj prizadetih držav s Kitajsko, kjer se je bolezen pojavila; večje število zgoščenih metropol, kjer se okužba lažje prenaša; širjenje okužbe z zahoda na vzhod Evrope, kar je dalo vzhodnejšim državam več časa za ukrepanje. Pomemben dejavnik je seveda primernost odziva – tu sta vzorčna primera katastrofalno ravnanje ZDA in Velike Britanije –, pa hitrost in odločnost uvajanja omejevalnih ukrepov ter to, da jih prebivalstvo upošteva.