Pia Nikolič

19. 5. 2020  |  Svet

Maša za ustaše?

Komisarka pri Svetu Evrope je opozorila, da z mašo za Pliberk tvegajo, da postane proslava za tiste, ki so podpirali naciste in kolaborantski ustaški režim

Prizor iz ustaškega rajanja v Pliberku leta 2015

Prizor iz ustaškega rajanja v Pliberku leta 2015
© Pixsell

Hrvaška komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, Dunja Mijatović, je razburila del hrvaške javnosti z javnim komentarjem glede žalne slovesnosti v Pliberku, ki ga je Svet Evrope objavil na svoji spletni strani. V njem je opozorila na možnost napačnega razumevanja namena proslave, ki lahko deluje tudi kot slavljenje kolaboracije ustašev z nacističnim režimom. Na to je opozoril tudi hrvaški predsednik sabora, Gordan Jandroković. Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa letos množične spominske slovesnosti za hrvaške žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku sicer ne bo. V preteklih letih pa, kljub avstrijski prepovedi povzdigovanja nacističnih in fašističnih simbolov, na prizorišču ni manjkalo ustaških simbolov. Prav zato je mnogim slovesnost v Pliberku prej kot obujanje žalostnega spomina postal primer dogodka za promocijo fašističnih idej.

Komisarka protestira

Ob obletnici pobojev pri Pliberku je svojo izjavo podala tudi v Bosni in Hercegovini rojena komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, Dunja Mijatović. Zapisala je:

"Maša, ki naj bi se zgodila v Sarajevu 16. maja, z namenom obeleževanja žalne slovesnosti za vojake in civiliste, ki so umrli v Pliberku v povojnih pobojih 2. svetovne vojne, je izpostavljena velikim tveganjem, da postane proslava za tiste, ki so podpirali naciste in kolaborantski ustaški režim, ki je kot sostorilec kriv za smrt več tisoč človeških bitij. Žalna slovesnost te vrste bi predstavljala dodaten napad na svojce žrtev režima. Hkrati pa bi jo lahko razumeli kot posmeh antifašističnim principom, ki se jih je Evropa trudila zgraditi po drugi svetovni vojni. Nenazadnje bi lahko uničila tudi ves trud že tako komaj pobotanih držav v regiji. Politični in verski vodje iz celotne regije bi se zato morali potruditi in s skupnimi močmi ponovno združiti ljudi in jim vliti zaupanje, ter jih prepričati naj se vzdržijo ukrepov, ki krepijo delitve in nestrpnost."

Njenega poziva na hrvaškem zunanjem ministrstvu niso najbolje sprejeli, saj so ji na javni poziv tudi javno odgovorili. Njeno izjavo so označili kot nesprejemljivo in razložili, da se bo maša odvila v Sarajevu zgolj zato, ker se zaradi pandemije ne more odviti v Pliberku. Odgovarjajo, da so mašo prestavili ravno z nasprotnim namenom, kot jim ga želi vsiliti komisarka. Svojcem žrtev hočejo namreč ponuditi tolažbo in ne »poveličevati ustaštva«. Kot komisarka ene večjih demokratičnih entitet, pa naj bi Mijatović to že morala vedeti, ji je očital hrvaški minister Gordan Grlić Radman. Napovedal je tudi, da bo Hrvaška Mijatović izročila tudi protestno noto, v katerem bodo uradno izrazili negodovanje in nezadovoljstvo glede zapisanega. V odgovoru naj bi se Hrvaška sklicevala na »Deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in na deklaracijo Sveta Evrope, v kateri so bili obsojeni vsi totalitarni in komunistični režimi in tisto, kar se je dogajalo v imenu teh ideologij«. Mašo pa naj bi vodil bosanski nadškof Vinko Puljić, ki ga je minister poimenoval za »luč in simbol sobivanja, sodelovanja in tolerance«. Maša naj bi bila torej po besedah hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve le duhovno dejanje in »okoli tega ni potrebno zbujati kakšne nepotrebne napetosti«. Kaj drugega od vedno bolj s katoliško religijo prežete Hrvaške verjetno ni pričakovati.

V Sarajevu množični protest

Letos mineva 75 let od pobojev, ki so se jim politiki poklonili s polaganjem vencev na zagrebškem pokopališču in ob spomeniku na Libuškem polju. V Sarajevu pa se je ob koncu tedna odvil tudi množični protest, ki ga je povzročila prav sporna maša za hrvaške žrtve. Protesta se je udeležilo več kot deset tisoč simpatizerjev antifašizma in pripadnikov judovskih skupnosti. Po poročanju Reutersa je morala policija celo zavarovati cerkev in kardinala, ki je skupaj z okoli dvajset verniki vodil mašo.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.