Borut Mekina

22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

Šiškova varda se pod novo oblastjo čuti opogumljeno

Varda nas ne brani, ampak želi prodreti v policijo ali vojsko, da bi jo spremenila

Izseki iz posnetega »prijaznega obiska« pripadnikov paravojaške varde

Izseki iz posnetega »prijaznega obiska« pripadnikov paravojaške varde
© Facebook

Kakih 50 uniformiranih pripadnikov Štajerske varde je minuli konec tedna zasedlo vhod v policijsko postajo v Slovenski Bistrici in zastraševalo policiste. Varda se je za konec tedna na območju Bistrice urila pri enem od svojih pripadnikov, in ker je po urjenju na prizorišče prišel policist, se je skupina v nedeljo popoldne odločila, da takemu nadzoru naredi konec. Obiskala je policijsko postajo in srhljivo dogajanje posnela ter v živo predvajala na Facebooku.

Na posnetku vidimo, kako Andrej Šiško komandirja policijske postaje vpraša, ali mu je jasno, da on ne more odgovarjati, »če se bo nekomu nekaj zgodilo, če bo nekdo nekoga izzval«. Ko se komandir umakne v notranjost, drugi komentirajo »Malo se je ustrašil«, »Zdaj pa je dosti heca«, »Poln kurac vas imamo« ali pa »Dečki v plavih uniformah, ena taka provokacija še« in »Nehajte slepo ubogati ukaze, ki vam jih dajejo«. Ko do predstavnikov paravojaške varde stopi še policist, ki je opravljal nadzor, ga obsujejo s komentarji in vprašanji. Kaj je počel pri njih, zakaj, da upajo, da je to bilo zadnjič. Nato se pred postajo postavijo v postroj in odkorakajo.

Slovenska policija, generalni direktor policije, notranji minister Aleš Hojs in predsednik vlade se na incident niso odzvali tako, kot so se pred tednom na selfi enega od protestnikov z motoriziranim policistom Sandijem Sheikho. Sheikha je tedaj pomagal enemu od protestnikov na kolesu, ki je padel. Ker ga je protestnik prosil za fotografijo in ker je policist med slikanjem dvignil palec, so se nanj spravili člani ali podporniki stranke SDS na družabnih omrežjih. Ko sta se zanj zavzela oba policijska sindikata, pa jih je slišal še od ministra. Hojs je policistovo dejanje označil za nerazumno, podporo sindikatov pa za vznemirjanje slovenske javnosti.

Primer varde, ki postaja v svojih dejanjih vse drznejša, spominja na dogodke ob koncu Jugoslavije, ko so spore začele netiti najrazličnejše paravojaške organizacije. Varda spominja na skrajno desne skupine, kot je Železna garda v Romuniji med obema vojnama ali Križ s puščicami v predvojni Madžarski, ki je plašil politične nasprotnike. Spominja pa tudi na nacistične posebne enote, ki so nastale iz varnostnikov Hitlerjeve stranke in so se kasneje preimenovale v oddelke rjavosrajčnikov SA in SS. Varda nas spomni še na paramilitaristično skupino madžarske stranke Jobbik, ki je zadnja leta nadlegovala predvsem tamkajšnje Rome.

Očitno je, da se Šiškova varda pod novo oblastjo čuti opogumljeno. Nova vladna večina je konec aprila zavrnila zakon, ki omejuje delovanje vard, v času epidemije je ministrstvo za notranje zadeve vseskozi vedelo, da pripadniki varde patruljirajo ob meji, vendar ni ukrepalo. Ravno nasprotno, obrambni minister Matej Tonin je ob nastopu mandata omenil, da bi se lahko varde celo združile s slovensko vojsko.

Seveda pa so za vznik paravojaških struktur brez dvoma odgovorni v SDS. Janez Janša je leta 2016 predlagal, naj se slovenska vojska okrepi »z nacionalno gardo domoljubnih posameznikov«, ki bo izvajala »obveščevalno-izvidniške dejavnosti«. Nato je stranka ustanovila svoje paravojaške enote – praporščake Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki jih je, oblečene v maskirne uniforme, z obiskom že počastil predsednik države Borut Pahor.

Da bodo tako opogumljeni paravojaki nadlegovali policiste, smo lahko pričakovali. V vardi sledijo vzorcu, ki ga je zgodovinar Timothy Snyder opisal v knjigi O tiraniji, ki je izšla po zmagi Donalda Trumpa: »Ko si možje s puškami, ki so se vedno razglašali za nasprotnike sistema, oblečejo uniforme in korakajo, je konec blizu. Ko pa se vodji naklonjeni paravojaki in uradna policija ter vojska pomešajo, je konec že napočil.«

Varda nas ne brani, ampak želi prodreti v policijo ali vojsko, da bi jo spremenila. Vemo pa, da je nemogoče organizirati demokratične volitve in izvajati zakone, če imajo organi onkraj države dostop do nasilja ali če lahko ljudje in stranke, ki skušajo spodkopati demokracijo in pravno ureditev, ustanavljajo in podpirajo nasilne organizacije, ki se vmešavajo v politiko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.