»Mediji so kar tekmovali, da bi ujeli sprehajalce ob slovenski obali ali ob Blejskem jezeru«

Ker je že očitno, da bodo bogati izkoristili pandemijo za še večje bogatenje, lahko pričakujemo, da se bodo revni in nezaposleni povečevanju neenakosti slej ko prej uprli

"V državah, kjer so močno omejili gibanje prebivalstva, se je z vsako omejitvijo povečalo število ljudi, ki so fotografirali registrske tablice vozil na »prepovedanem« območju ali pa klicali policijo, če je sodržavljan domnevno kršil karanteno. Moški, ki je v času omejitve gibanja na občine za nekaj ur skočil v sosednjo občino na svoj vikend zaradi opravkov, je v roku ene ure dobil obisk policije. Začuden je izvedel, da je policija prejela kar sedem prijav njegove kršitve," je v posebni ediciji Mladine ALTERNATIVE zapisala dr. Renata Salecl, filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka,  znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo  pri Pravni fakulteti v Ljubljani. 

Poudarila je, da so v Sloveniji v soboto in nedeljo pred omejitvijo gibanja ljudi na matične občine mediji kar tekmovali, da bi v kamere ujeli sprehajalce ob slovenski obali ali ob Blejskem jezeru. "Na televizijskih poročilih smo jih lahko gledali, kako posedajo po klopcah, videli smo celo skupino ljudi, ki je uživala na pikniku ob reki. Vendar so se kar naprej pojavljali isti posnetki, kamerman pa je precej načrtno snemal ljudi tako, da se je zdelo, kot da hodijo v gruči, in ne posamezno oziroma v krogu družine. Ob možnostih nadzora, ki nam jih dajejo nove tehnologije, smo se gledalci lahko upravičeno spraševali, kako to, da posnetki niso opremljeni z nikakršnimi podatki. Kako to, da ne vemo, kakšno naj bi bilo število teh sprehajalcev; kako to, da nimamo posnetkov dronov, ki bi iz daljave pokazali, kako polna so bila ta sprehajališča v resnici. In kje so posnetki varnostnih kamer, ki snemajo gibanja ljudi in bi lahko pokazale tako število sprehajalcev kot uro, ko jih je bilo največ. Tudi vlada se je ob omejitvi gibanja na občine sklicevala na medije in ne na podatke o tem, koliko ljudi naj bi s sprehodi ob jezeru ali morski obali kršilo karanteno," je dodala.

Celoten članek dr. Renate Salecl si lahko preberete v Mladininih Alternativah.

Edicija MLADINA ALTERNATIVE je že na voljo pri prodajalcih časopisov in tudi v naši spletni trgovini (NAROČITE SE TU). 

V posebni izdaji s svojimi teksti nastopajo vodilni slovenski misleci in odločevalci, od filozofov do predsednikov uprav velikih slovenskih družb, svetovni voditelji in državniki, sociologi in zdravniki, psihologi in znanstveniki tehničnih ved z razmisleki.

Kaj smo se iz pandemije naučili, kaj se moramo iz nje naučiti, kakšne bodo posledice za človeštvo, države in ekonomski red, kakšne bodo psihološke posledice za mlade in starejše, kako bo potekala v prihodnosti mednarodna trgovina in kakšne bodo posledice za zdravstvene sisteme, naš način življenja in bivanja? Seveda bomo pisali tudi o gospodarski krizi, ki se bo takrat ravno začela.

Mladina Alternative so med najbolj branimi izdajami Mladine. Gre za poglobljena besedila, ekskluzivna, z visoko odmevnostjo v javnosti.

Razmišljanja in tekste so tokrat prispevali Slavoj Žižek, Svetlana Slapšak, Mladen Dolar, Lučka Kajfež Bogataj, Jože Vogrinc, Rudi Rizman, Renata Salecl, Dan Podjed, Katja Perat, Gorazd Kovačič, Igor Feketija, Emil Erjavec, Iztok Tiselj, Branko Gradišnik in Ivana Djilas. Mladinine Alternative so poglobljeno branje, ki vam bo pomagalo razumeti prostor in čas, v katerem se nahajamo.

NAROČITE SE NA POSEBNE ŠTEVILKE MLADINE >>