Šarec in Janša izenačena

Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije.

Ta izlet v zgodovino je pomemben zato, ker je treba na rezultate raziskav SJM pogledati v drugačni luči kot na mesečne raziskave, ki jih objavljajo podjetja, ki merijo utrip javnosti.

Zadnja raziskava SJM je potekala na reprezentativnem vzorcu 2000 polnoletnih prebivalcev Slovenije (realizacija je bila 853). Opravljala se je med 2. aprilom in 31. majem v 200 krajevnih okoljih v Sloveniji. Raziskava je bila povezana z odnosom ljudi do epidemije in ukrepov, ki jih je sprejemala oblast, vsebovala pa je tudi standardna vprašanja o političnih preferencah. Številke, ki jih prinaša nov SJM, so zanimive. Razlikujejo se od tistih, ki jih vsak mesec prinašajo ankete o naklonjenosti političnih strank.

Ali konkretno: pri merjenju strankarskih preferenc – gre za kombinacijo vprašanja, katero stranko bi volili in katera stranka je anketirancu bližja kot preostale – se izkaže, da največja vladna stranka SDS ni politični hegemon. Po raziskavi političnih preferenc SDS podpira 14,4 odstotka vprašanih, kar je za kanček manj kot LMŠ, ki je dobila podporo 14,5 odstotka. Obe stranki sta pri tem vprašanju praktično izenačeni.

Za njima se je oblikoval drugi blok, levo-socialdemokratski. SD podpira 8,9 odstotka volivcev, Levico pa 7,7 odstotka. V tretjem bloku, nekje okoli 4 odstotka, torej na robu parlamenta, se drenjajo SNS, DeSUS, NSi. Vladna stranka SMC po tem merjenju praktično ne obstaja.

Seveda teh rezultatov ne moremo neposredno pretvoriti v parlamentarne sedeže, tretjina vprašanih je neopredeljena ali pa ne podpira nobene izmed strank. Vendar kljub temu velja, da vladi v času epidemije ni uspelo pridobiti množice novih volivcev. Velja, da so volivci za vstop v Janševo koalicijo SMC kaznovali bistveno bolj kot DeSUS. In velja, da radikalizacija politike, ki si jo je v zadnjih letih privoščila SDS, med volivci nima veliko novih simpatizerjev. Dejstvo, da se veliki večini ljudi zdijo vladni ukrepi, povezani z epidemijo, primerni, z izražanjem strankarskih preferenc očitno nima veliko povezave.

Janša je s svojimi političnimi podporniki daleč od javne podpore, ki bi mu omogočala lagodno vladanje. Če svoje politike ne bo spremenil, se bo še naprej povečevalo nezadovoljstvo v javnosti. In to bo imelo tudi politični odmev.