Priznanje Bregantove
Triaža na zalogo: »Res dobra praksa, ki jo lahko uporabimo tudi kasneje«
Gantarjeva državna sekretarka Tina Bregant prihaja iz vrst mladih zdravnikov; njeni kolegi sedaj z »neodvisnimi« pričevanji s terena skušajo diskreditirati novinarsko poročanje o netransparentni in prenagljeni triaži starostnikov. Nerodno je le, da je Bregantova na novinarski konferenci 9. aprila na veliko razlagala o tovrstni triaži in omejevanju bolnišničnega zdravljenja za oskrbovance domov za starejše, pri čemer je te ukrepe celo izpostavila kot model za ravnanje ob morebitnem drugem valu okužb s covid-19
© Borut Krajnc
Ministrstvo se sedaj na vse kriplje otepa vsakršne odgovornosti, se zateka k semantičnim manevrom in zatrjuje, da pri razvrščanju starostnikov ni šlo za triažiranje, torej odrekanje najučinkovitejšega bolnišničnega zdravljenja stanovalcem domov za starejše, ki so bili okuženi s koronavirusom. Da to preprosto ne drži, dokazuje izjava državne sekretarke Tine Bregant – prav tiste sekretarke, ki se ni odzvala na poziv zdravniške zbornice k sistemskemu nadzoru. Njene besede na novinarski konferenci 9. aprila pomenijo uradno priznanje, da je zdravstveni sistem v bolnišnice spustil le določene izmed obolelih starostnikov, podlaga za to pa so bile omenjene, v naglici narejene ocene. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem pohvalila sekretarka v začetku aprila. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji. Namreč morate vedeti, da ti starejši ljudje ... bolnica ni prijazen kraj, mnogo bolje je, če pride zdravnik v tebi bolj domače okolje.«