Ana Roš: »Pa saj nisem hotela ničesar slabega, nisem jaz sramota slovenskega naroda«

IZJAVA DNEVA

"Moja objava z Dalijevo masko iz Netflixove serije La Casa de Papel in pesmijo Bella ciao je zgolj sporočilo, da država mora imeti načrt. Mi pa smo drobili in se na dnevni bazi ukvarjali s hitrimi rešitvami, ki nimajo globinskega načrta. Ampak objava se je brala politično, ne pa poslovno. Potem so me zasuli mediji s prošnjo za izjavo, a smo namesto o načrtih govorili o komunizmu. Naslednji dan sem dobila odprto pismo Mateja Lahovnika, glavnega svetovalca vladne skupine za pomoč gospodarstvu v epidemiji, ki ga nisem razumela. Če bi res želel mojo pomoč, bi zlahka dobil številko mojega telefona in vprašal. Takšna, kot sem, bi seveda pomagala. Nato se je na najbolj žaljiv način začelo obdelovati moje ime in moje goste. Nekateri predstavniki vlade so te stvari celo retvitali. Zanimivo, da so našli čas, ko bi morali delati načrt."

"Še bolj zanimivo pa je, da nikoli ni nihče retvital moje razlage, da ne gre za vojno, temveč da je treba prebuditi gostince, turistične delavce … Mi moramo povedati, kaj potrebujemo. Žalostno je, da se Slovenci v krizah polariziramo do te mere, da vse, kar šteje, je sovraštvo. To me skrbi. Namesto da bi iskali zaveznike, strokovnjake, ki lahko pomagajo iz te zgodbe. Ana Roš pa ni ne leva ne desna, sem mati, poslovna ženska, ki zaposluje ogromno ljudi. Ki išče informacije, a jih še danes (pogovor je bil 30. maja) nima. V tem smislu bi se kar poistovetila z Aleksandrom Čeferinom, ki ga je malo pred menoj doletela podobna zgodba. Pa saj nisem hotela ničesar slabega, nisem jaz sramota slovenskega naroda."

(Ana Roš, chefinja, o pogromu zaradi krike Janševe vlade; v intervjuju za Sobotno prilogo Dela)