Obstoj Radia Študent ogrožen

Bomo dopustili, da ugasne kalilnica kritične novinarske misli?

Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino.

Tokrat gre, kot kaže, zares. Sodelavci in soustvarjalci programa se, da bi zagotovili preživetje RŠ, odpovedujejo simboličnim honorarjem – junija 2020 je bila tako kar četrtina vsebin izvedena brezplačno, prostovoljno. Tudi uredniki so že med epidemijo privolili v znižanje pavšalov, redki zaposleni v upravi pa v znižanje plač. Številni projekti, ki segajo onstran jedrne radijske dejavnosti in so se že tako močno opirali na razmeroma nizke honorarje, so doživeli obsežne reze.

RŠ, kalilnica kritične novinarske misli, je torej ogrožen. Državi, ministrstvu za kulturo in njegovi ustanoviteljici Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) pa to očitno ni mar.

»Močno negativno nas je presenetilo še zadnje poleno, ki nam je pod noge priletelo s strani našega ustanovitelja. Predlog znižanja osnovnega financiranja za naš zavod predvideva tako nizek znesek (120.000 evrov), da je v nasprotju celo s Finančnim pravilnikom ŠOU, ki za RŠ predvideva najmanj 4 odstotke koncesijske dajatve v višini 3,1 milijona evrov (torej vsaj 124.000 evrov). Ob dejstvu, da je RŠ za razliko od neštetih drugih institucij v državi med epidemijo oddajal in deloval nemoteno, si ne moremo predstavljati razloga za to, da smo v primerjavi z drugimi zavodi družine ŠOU izgubili proporcionalno več finančnih virov in po višini financiranja zdrsnili s 3. na 5. mesto med zavodi [predzadnje, op. p.]. Predlagani znesek je tako nizek, da bi v primeru uresničitve ogrozil tako prijave na razpise kot črpanje razpisnih sredstev, s tem pa tudi nemoteno oddajanje in izobraževanje, ki sta naši jedrni dejavnosti,« so opozorili v okrožnici.

Urednik RŠ je glede odnosa ministrstva za kulturo pojasnil: »Najbolj me skrbi, da vlada negotovost in da nimamo vpogleda v to, kaj se dogaja. Zaradi kriznih ukrepov medijem, ki so lokalnega in posebnega pomena, med katere spada RŠ, ministrstvo zdaj izplačuje zgolj 30 odstotkov zneska. To pomeni, da RŠ na kakovosten način, kakršnega smo bili vajeni, ne bo mogel več delovati. V takšnih razmerah se lahko uresničijo najbolj črne napovedi. Želim poudariti, da mora biti jasno, da ne govorimo o milijonskih zneskih ali kakih visokih številkah – RŠ že vsa ta leta zahteva le higienski minimum, honorarji so že tako ali tako nizki, saj nikomur nikoli ni šlo za luksuz, temveč za omogočanje golih osnov. Glede na količino in kakovost programa, ki ga ustvarjamo, bi od države in krovne organizacije pričakovali vsaj malo podpore in spoštovanja.«

Družbeno povsem neodgovorno bi bilo dopustiti, da pred našimi očmi do konca shirajo vsi kritični mediji, katerih greh je najverjetneje zgolj ta, da niso v službi resnice, kot jo razume državna politika.