Poraz evropskih vrednot

V nedeljo, sredi težkih, neskončnih pogajanj o višini finančnih sredstev, ki bodo namenjena članicam EU za obnovo po pandemiji, so tuji mediji poudarili dve težavi, dve točki, zaradi katerih bi lahko pogajanja, ki naj bi rešila EU, propadla. Prva je bila pričakovana. Šlo je za zahtevo razvitejših članic, naj se zniža višina nepovratnih sredstev, namenjenih državam članicam. To je logično, varčne države, države razvitega severa, že leta poskušajo evropsko financiranje povezati s takšnimi in drugačnimi finančnimi reformami, hkrati pa ne zaupajo drugim državam, Italiji, Španiji, Grčiji, tudi državam Vzhodne Evrope, da evropska sredstva uporabljajo pravno korektno.

Drugi kamen spotike je bilo vprašanje spoštovanja načel, na katerih je zrasla EU, načel pravne države in načel demokracije. V EU sta dve članici, Poljska in Madžarska, proti katerima je sprožen mehanizem, ki ga predvideva 7. člen pogodbe o EU. Države, ki kršijo vrednote svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, lahko doletijo sankcije. Postopek ugotavljanja kršitev 7. člena je v resnici zelo zapleten in do zdaj je bilo tako rekoč nemogoče povezati rabo evropskih sredstev s spoštovanjem evropskih vrednot. Toda to vprašanje se je na pogajanjih vseeno postavilo, morda le kot pogajalsko izhodišče, a nekaj časa je bilo pomembno. V resnici se je to zgodilo prepozno. Ravno evropska sredstva omogočajo razgradnjo demokratičnih vrednot in institucij, ki že leta poteka na Madžarskem, pa tudi na Poljskem.

Odgovor na vprašanje, kam bi se morala v teh pogajanjih postaviti Slovenija, bi moral biti preprost. Slovenija bi se morala postaviti na stran spoštovanja evropskih vrednot, na stran demokracije.

Tisti, ki tiho in s pragmatičnim molkom podpirajo vlado Janeza Janše, bi se morali zavedati, da so tudi oni odgovorni za to, v kar se počasi spreminja Slovenija.

Zgodilo se je nekaj drugega. Janez Janša je sredi pogajanj dejal, da je skrajni čas, da s »stranskih tem« preidemo na številke. Je vladavina prava stranska tema? So neodvisni mediji in svobodno delovanje nevladnih organizacij nekaj nepomembnega? Po Janševem mnenju so bile članice med pogajanji premalo osredotočene na vprašanje financ, preveč naj bi bilo politike, slovenski premier je tako zatrdil, da je vladavina prava po njegovem mnenju pomembna, a hkrati ni najbolj jasno, kaj ta besedna zveza pomeni. Nato je novinarjem še navrgel: »Vladavina prava pomeni, da so sodišča nepristranska. Vladavina prava pomeni, da se ne kradejo volitve ali pa mandati. Vladavina prava pomeni, da v Evropski uniji ne more biti ali pa ne sme biti političnih zapornikov. Vladavina prava je to, da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev.«

Slovenija se je med pogajanji pridružila Poljski in Madžarski, ki se otepata očitkov evropske komisije in evropskega parlamenta. Med pogajanji o sredstvih za omilitev koronske krize se je v slovenski zunanji politiki zgodil velik politični, strateški premik, poteza, ki lahko Sloveniji (in EU) na dolgi rok škoduje.

Kolaboracija DeSUS in SMC

Da bi laže razumeli, zakaj je Janševo zavezništvo z državama, ki jima grozijo evropske sankcije, sporno, se moramo vrniti v Slovenijo. Sedanja vlada je posledica politične podpore, ki jo je Janša dobil v parlamentu. Sestavljajo jo SDS, NSi, DeSUS in SMC. Prav nenavadno je, da se je NSi v svojih odzivih na pogajanja bistveno odločneje postavila na stran spoštovanja evropskih vrednot kot drugi dve stranki. Ali konkretno, v NSi so zapisali, da sta »za krščanske demokrate pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode ter varnosti«, Zdravko Počivalšek, predsednik SMC, je sicer zatrdil, da so pri njih zavezani skupnim vrednotam EU, da pa je vendarle čas, da se pri »soglasju za načrt okrevanja preide iz pogojevanj v pogajanja«. Še manj konkretna je bila predsednica stranke DeSUS Aleksandra Pivec, ki je zapisala, da je prišel čas, da »notranje politične boje postavimo v ozadje in združimo moči, da izpogajamo, kar je najboljše za našo Slovenijo«. Počivalškove besede in besede Pivčeve so medle, so nekaj povsem drugega kot mnenje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki je objavila oster zapis o tem, »da če bi imeli nekateri voditelji čisto vest, ne bi zahodnim članicam EU predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope.«

Če demokracija v državah ne deluje, če ni vzpostavljen neodvisen sistem ravnovesij, demokratični nadzor, potem so evropska finančna sredstva odličen način za utrjevanje oblasti ene vladajoče stranke. Ali kot je zapisal nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt: »Dobrodošli v Orbánovi distopični uniji – kjer drugi financirajo njegova iliberalizem in demokracijo, je vladavina prava stvar izbire.«

Če se predsednica DeSUS – očitno je v politiki res neizkušena ali pa ji je Janšev način vodenja države blizu – vsega tega morda ne zaveda, so člani stranke bistveno bolj kritični od nje. Do zdaj so ji nezaupnico izrekli že trije pokrajinski odbori. Zadnji je bil celjski. »Ugotovili smo, da je naša stranka le podaljšek politike, ki jo vodi SDS. Res smo nezadovoljni s predsedničinim delom. Sprejemljive meje tolerance do ideologije SDS so presežene. Tako ne gre več naprej,« je dejala predsednica celjskega odbora Brigita Čokl.

Ugotovitve celjskega pokrajinskega odbora stranke DeSUS so podobne temu, kar v Evropi očitajo Poljski in Madžarski. »Pri nas je veliko res spornih stvari: poskusi podrejanja medijev, represivni ukrepi, povezani z epidemijo in varnostno politiko, sporen je odnos do sodstva, sporne so depeše, podpiranje varde, v nekem smislu se v Sloveniji dogaja izpodbijanje svobode misli. Vse to nakazuje, da se dogaja tudi rekonstruiranje naše družbe, vlada želi spremeniti ustroj Slovenije. Naša predsednica poudarja pomen vsebinskih vprašanj, a pri vprašanjih osnovnih demokratičnih vrednot pač ne smemo popustiti.« Ni čudno, da Janše ne motijo zadržani evropski ukori Poljski in Madžarski, saj se zgleduje po njiju. »Res je, katastrofalno je to, kar se dogaja v Bruslju. In takšno politiko podpira tudi vodstvo naše stranke. Ne vem, zakaj naša predsednica ne more razumeti, da se ne moremo pogovarjati o ustroju in organizaciji nekega urada za demografijo, če ni demokracije. To je temeljno vprašanje. Ne želimo živeti v neke vrste diktaturi, pač pa v srednjeevropski državi, z vlado, ki je strpna do različno mislečih.« Moč pokrajinskih odborov v DeSUS je sicer omejena, predsednico lahko zamenja samo kongres.

Denar in vrednote

Vrnimo se v Bruselj. Naivno bi bilo verjeti, da je Janševo paktiranje z Madžarsko in Poljsko naključno. EU razgrajujejo populisti in sektaštvo. »Kar se te dni dogaja v Bruslju, me niti ni presenetilo, najprej sem naivno mislil, da morda Orbán ne bo tako radikalen, vendar se je zgodilo nasprotno, postal je še radikalnejši. Res pa je problematičen ta preobrat v zunanji politiki, za Slovenijo je v resnici zelo nevaren,« pravi izkušen slovenski diplomat, ki ne želi biti imenovan. »Slovenija se druži in sodeluje z nekaterimi državami, s katerimi sicer mora sodelovati, še posebej, če so sosede, z njimi živimo, ampak hkrati je država zanemarila, da so naše največje trgovinske partnerice drugje, da je to Nemčija, da je to Francija, Slovenija se je dolga leta trudila, da se je povezala tudi z državami Beneluksa. Tega zunanjepolitičnega obrata pač ne morem razumeti.« Nato je omenjeni diplomat dodal še misel, ki bi se je morali zavedati vsi slovenski politiki: »Številke, finance so na kratki rok seveda pomembne, a dolgoročno brez demokratičnih temeljev ni Evropske unije. Evropa stoji in pade na vladavini prava, Evropa stoji in pade pri vprašanju prave demokracije, pri prizadevanju za uveljavljanje človekovih pravic. In če bo EU razpadla, je popolnoma jasno, da se bomo vrnili sto let nazaj.«

Temeljna misel ob ustanavljanju nove koalicije, češ da bodo druge vladne stranke onemogočale avtokratske poteze SDS, se je izkazala za naivno. To je danes popolnoma jasno in tisti, ki tiho in s pragmatičnim molkom podpirajo vlado Janeza Janše, bi se morali zavedati, da so tudi oni odgovorni za to, v kar se počasi spreminja Slovenija.

Številke, finance so na kratki rok seveda pomembne, a dolgoročno brez demokratičnih temeljev ni Evropske unije. Evropa stoji in pade na vladavini prava.

Težave z razumevanjem pomena demokracije pa niso doma le pri nas. V torek je postalo jasno, da je bila, kot je zajedljivo dejal Janša, vsa bruseljska razprava o pravni državi »sholastična«, prazna, odtrgana od življenja. Nazadnje je bila neposredna in jasna povezava pravne države in financiranja članic izničena. Osnutki sklepov ne vključujejo nobenih resnih pogojev, nadzornih mehanizmov, pravil, kaj se zgodi, če kakšna država ne upošteva, da EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države. Postavljene so bile le načelne zaveze, da naj bi se uvedel sistem nekakšnega pogojevanja za zaščito proračuna EU, ki bi se lahko sprožil na predlog evropske komisije, predlagane sankcije pa bi moral s kvalificirano večino potrditi še Svet EU. Tovrstna razvodenela načelnost evropskih institucij do sedaj ni prinesla veliko rezultatov.

Madžarski premier Viktor Orbán je po pogajanjih dejal, da sta Madžarska in Poljska v pogajanjih »ubranili nacionalni ponos«, EU bo tako še naprej mirno financirala avtokrate. Kot je ponosno zapisal novičarski portal Višegrad24: »Edina omemba pravne države v celotnem besedilu je v stavku, da evropski svet poudarja pomen pravne države … kar pomeni, da je višegrajska četverica skupaj z zavezniki uspešno premagala pogojevanje.« Res ga je in eden izmed zaveznikov je bila tudi Slovenija oziroma njen premier.

Strinjati se je treba z Janezom Markešem, ki je v Delu zapisal: »Nevarnost za Slovenijo, njeno demokracijo in evropsko umeščenost je mnogo večja, kot bi si v tem trenutku hoteli priznati. Molči parlament kot institucija, molči predsednik države.« Molčijo pa tudi koalicijske stranke in mirno sedijo na vozu, ki Slovenijo pelje v iliberalno družbo.

Finančni izkupiček Slovenije

Koliko denarja bi lahko Slovenija v naslednjih letih prejela iz Bruslja?

- Skupno 10,5 milijarde evrov v sedmih letih (kar vključuje tako sredstva iz svežnja sklada za okrevanje in iz dogovorjenega proračuna EU).
- Od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
- Samo iz sklada za okrevanje naj bi Slovenija dobila okoli 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil.
- Nepovratna sredstva v skladu za okrevanje so razdeljena v 4 stebre: mehanizem »React EU« 300 milijonov, dodatna sredstva za kmetijsko politiko 70 milijonov, sklad za pravičen prehod (rudarske regije) 150 milijonov in nov mehanizem za okrevanje in odpornost 1,6 milijona evrov.
- Glede na prve predloge dodatnih 350 milijonov evrov za kohezijsko regijo Zahodne Slovenije (a vendar manj kot v finančni perspektivi 2014–2020).