Vasja Jager

24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

Pol leta pogojno za Janševega bankirja

Alešu Haucu ni uspelo prevaliti odgovornosti za prikrivanje pranja denarja

Aleš Hauc v časih, ko je bil še uspešen in spoštovan direktor NKBM

Aleš Hauc v časih, ko je bil še uspešen in spoštovan direktor NKBM
© Marko Pigac

Hauc, ki ga je leta 2011 na čelo tedaj druge največje državne banke imenovala tedanja vlada Janeza Janše, je prvi in za zdaj edini pravnomočno obsojeni predsednik uprave katere izmed državnih bank. Okrožno sodišče v Murski Soboti mu je prisodilo šest mesecev pogojne kazni zaradi žaljivih izjav v medijih, s katerimi je skušal očitke o prikrivanju pranja denarja za italijanske stranke NKBM – kot je razkrila preiskava Mladininih in italijanskih novinarjev, so imeli številni zveze z mafijo – prevaliti na uslužbenko Vesno Rožanc. V resnici je bila njena vloga drugačna, kot izhaja iz razsodbe sodišča, pa je bil osrednji krivec za sistematično prikrivanje poslov z mafijci prav Janšev bankir Hauc.

Vesna Rožanc je kot pooblaščenka banke za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma leta 2014 zaznala več skrajno sumljivih transakcij italijanskih klientov NKBM in nanje upravo oziroma Aleša Hauca opozorila s posebnim poročilom. Toda Hauc in izvršni direktor Primož Britovšek sta poskrbela, da dokument nikoli ni bil uradno obravnavan, Rožančevi pa je bilo odpovedano delovno razmerje. Tako bi posli državne banke z italijanskimi kriminalci zagotovo ostali neopaženi, če se Mladina ne bi dokopala do skrivnega poročila Banke Slovenije, ki je po opozorilih zaposlenih v NKBM postala pozorna na dogajanje v Haučevi banki; njeni inšpektorji so v celoti potrdili sume Vesne Rožanc ter osvetlili Haučevo in Britovškovo vlogo pri prikrivanju omenjenih transakcij. Po več mesecev trajajoči preiskavi Mladine in konzorcija italijanskih preiskovalnih novinarjev IRPI je zgodbo 22. septembra 2017 objavil italijanski časopis Il Sole 24 Ore, po njem pa so jo povzeli slovenski mediji.

V odzivu za Mladino se je Hauc izvijal s poskusi diskreditacije Vesne Rožanc, obtoževal jo je nevestnega dela in ji pripisoval krivdo, da njegova uprava uradno nikoli ni obravnavala njenega poročila, čeprav je zanj vedela. V generičnih demantijih za Delo in Siol je bankir uslužbenko obtoževal, da sama ni naredila dovolj, da bi prekinila posle sumljivih Italijanov – čeprav Rožančeva za to ni imela nobenih pooblastil –, ter namigoval, da je pooblaščenko bolj kot vestno delo zanimala visoka plača. Da je morala Vesna Rožanc zaradi pokončnosti na njegove in Britovškove pritiske zapustiti banko, pri čemer so bili postopki odpovedi speljani nezakonito (to je potrdilo pristojno delovno sodišče), Hauc ni povedal.

Rožančeva se je na laži odzvala s tožbo in bila z njo uspešna. Z žaljivimi navedbami v medijih je bankir po mnenju okrožnega sodišča v Murski Soboti zagrešil tri kazniva dejanja žaljive obdolžitve. Poleg šestmesečne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta mu je naložilo še plačilo okoli 355 evrov sodnih stroškov. Dodajmo še, da je Aleš Hauc danes uspešen samostojni podjetnik, deluje kot poslovni svetovalec.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.