Izak Košir

24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

Bi morali tudi na spletni strani RTV Slovenija onemogočiti komentarje?

Javna razprava ali propagandno sredstvo

Boj za demokracijo pomeni tudi boj za neodvisne medije. Del demokracije je kritična misel, ki jo internetni komentarji pod novinarskimi prispevki praviloma onemogočajo.

Boj za demokracijo pomeni tudi boj za neodvisne medije. Del demokracije je kritična misel, ki jo internetni komentarji pod novinarskimi prispevki praviloma onemogočajo.
© Borut Krajnc

Programski svetnik Matej Košir je na nedavni seji programskega sveta RTV Slovenija večkrat pozval, naj se onemogočijo komentarji pod prispevki na Multimedijskem centru RTVS (MMC), s čimer bi po njegovem prihranili 300 tisoč evrov na leto za plače 15 moderatorjev komentarjev.

RTV smo vprašali, ali podatek drži, in dobili odgovor, da za moderiranje uporabniških komentarjev na portalu rtvslo. si skrbijo štirje sodelavci, strošek pa je več kot trikrat nižji, kot je navedel programski svetnik. Poleg tega moderiranje ni edino delo teh sodelavcev, so dodali.

Na javni televiziji onemogočenju komentarjev na spletni strani niso naklonjeni, čeprav se je zanj odločilo že veliko medijev, v tujini in v našem medijskem prostoru, med drugimi tudi Mladina in Dnevnik. Komentiranje uporabnikov se je preselilo na družabna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, tam pa se pojavljajo enake težave kot pri komentarjih pod članki na spletnih portalih, to so anonimnost (t. i. spletni troli), sovražni govor, neprimeren način komuniciranja in politična propaganda.

»Onemogočenju komentarjev nismo naklonjeni, saj kot spletni portal javnega medija že od samega začetka uporabnikom omogočamo takšno javno razpravo in interakcijo. V tem času smo izpeljali tudi več nadgradenj sistema komentiranja, vse z namenom kakovostnejše razprave in objave vsebin na višji ravni. V povprečju je na dan pri nas objavljenih 4000–5000 komentarjev, to je veliko, odprava te možnosti pa bi zato pomenila tudi drastičen poseg v uporabniško izkušnjo naših bralcev. Res je, da so nekateri mediji onemogočili komentiranje na svojih spletnih straneh, vendar večina največjih še vedno ohranja ta način interakcije z uporabniki,« je pojasnila urednica MMC Kaja Jakopic.

Glede moderiranja komentarjev na RTV pravijo, da se sicer dejavno ukvarjajo z zagotavljanjem visoke ravni komentiranja pod spletnimi članki. »Navsezadnje sodelujemo v projektu Spletno oko, kjer nas predstavljajo kot primer dobre prakse, poleg tega tudi v okviru vsebin redno izvajamo akcije ozaveščanja proti sovražnemu in neprimernemu govoru in spodbujamo uporabnike h kakovostni razpravi z vsakotedensko rubriko MMCdebata. Tudi glede na nekatere raziskave v tujini neanonimnost samodejno ne zmanjšuje sovražnega in neprimernega govora, to je očitno na platformah t. i. družbenih medijev, predvsem Twitterja in Facebooka, kjer gre v večini za neanonimne profile, komentarji tam pa so kvečjemu še bolj polni neprimernega in sovražnega govora,« odgovarjajo.

Glede na nedavni sklep komisije za multimedijske vsebine programskega sveta RTV Slovenija bodo jeseni pripravili novo analizo stanja komentiranja na portalu rtvslo.si in pri tem ponovno opravili razpravo o mogočih spremembah na tem področju.

Morda bi za primer lahko uporabili to, da tudi vseh gledalcev, ki kličejo v oddaje, ne spustijo v eter – komunikacijo s tistimi, ki se izražajo neprimerno, prekinejo. Na spletu je nemogoče zajeziti vse sovražne komentarje, četudi se moderatorji še tako trudijo. Morda je res prišel čas, da se javni servis zaveže, da bo temu naredil konec.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.