Leti, leti, leti ...

Ena od industrij, ki jih je najbolj prizadel novi koronavirus, je letalska. Pandemija naj bi povzročila 84 milijard dolarjev izgube oz. – v humanistični valuti – ogrozila 400 000 delovnih mest. Če je bila v prvih mesecih krize za izpad kriva predvsem karantena, se je zdaj omejitvam pridružila še sprememba potovalnih navad. Resda zaradi strahu pred virusom ter v izogib možnosti, da bi ob morebitnem zaprtju mej ostali ujeti v tujini ali morali v karanteno, ljudje potujejo manj, a upada v letalski industriji ni mogoče v celoti pripisati zmanjšanju mobilnosti.

Zdi se, da je letalski promet posebej na udaru tudi zaradi okoljskih vzgibov, ki jih je osvetlila prav koronakriza. Medtem ko nizkocenovci preštevajo izgube, se namreč v Evropi spet krepi železniški potniški promet. Krepijo se obstoječe povezave in vzpostavljajo nove, v porastu je interes za nočne vlake s spalniki. Ni torej nujno res, da ljudje nočejo več potovati, ampak prej, da – nočejo več leteti.

Agrument ustvarja Danes je nov dan.