Razbijte Amazon

Prejšnji teden so ameriški kongresniki zaslišali prve može Appla, Googla in Facebooka, med njimi pa je bil prvič tudi najbogatejši človek na svetu, ustanovitelj in direktor Amazona, Jeff Bezos.  Več

Trump proti zumerjem

Trump je napovedal vojno kitajskemu gigantu TikTok. Mobilna aplikacija je med mlajšimi globalna naduspešnica, vsebine, ki jo polnijo, pa so, kot na vseh družbenih omrežjih, večinoma trivialne. Čeprav smo na manipulacije in razprodajo osebnih podatkov že navajeni, ameriška administracija opozarja prav na zasebnostni vidik, Američani, ki se Kitajske na splošno bojijo, pa se Trumpu v "skrbi" bodisi pridružujejo bodisi opozarjajo na razliko med Kitajsko in TikTokom. V obeh primerih debato zamejuje vprašanje zasebnosti. Več

Abecedarij svobode govora: javnost

Za Hobbesa je javnost telo, glava pa kralj. Locke izpostavi pomembnost javnega mnenja. Rousseau doda, da je pritisk slednjega tako močan, da se mu mora ukloniti vsak družbeni podsistem. Mill se že ustraši tiranije večine. Več

Dataizem

Historično so ljudje v času globalnih kriz iskali uteho v veri. Tudi aktualna pandemija ni izjema. Izsledki iskanj na Googlu predvsem v revnejših državah kažejo na rekordno število poizvedovanj po religioznih temah in molitvah. Več

Jezdeci apokalipse?

Po epidemiji in potresu so Zagreb pred kratkim doletele tudi poplave. Precej jasno je, da v primeru Zagreba ne gre za apokalipso, ampak za posledice dolgoletnih škodljivih politik zagrebškega župana Milana Bandića, ki je vpleten v cel niz sumljivih poslov. Poleg nevlaganja v mestno infrastrukturo je Bandić odgovoren tudi za zazidavanje mnogih zelenih površin v korist peščice zasebnikov in sekanje gozdov, ki naj bi mesto varovali ravno pred poplavami. Več

Brisanje zgodovine v Beogradu

Zdi se, da se nacionalisti po celem svetu učijo iz enakih učbenikov, v katerih netenje prepirov in brisanje zgodovine spadata med najpomembnejša poglavja. Te dni so se v Beogradu recimo odločili, da dokončno zbrišejo spomin na čas, ko je mesto predstavljalo prestolnico za vse "od Triglava do Vardara".  Več

Leti, leti, leti ...

Ena od industrij, ki jih je najbolj prizadel novi koronavirus, je letalska. Pandemija naj bi povzročila 84 milijard dolarjev izgube oz. – v humanistični valuti – ogrozila 400 000 delovnih mest. Če je bila v prvih mesecih krize za izpad kriva predvsem karantena, se je zdaj omejitvam pridružila še sprememba potovalnih navad. Resda zaradi strahu pred virusom ter v izogib možnosti, da bi ob morebitnem zaprtju mej ostali ujeti v tujini ali morali v karanteno, ljudje potujejo manj, a upada v letalski industriji ni mogoče v celoti pripisati zmanjšanju mobilnosti. Več

Abecedarij svobode govora: humor

Nekorekten humor svobodo izražanja utemeljuje s tem, da med protagonisti svojih vicev ne dela razlik. A razlike, v najširšem smislu so to razlike v načinu naseljevanja sveta, predhajajo to svobodo. Če želimo enake možnosti smešenja vseh, ne smemo ignorirati neenakosti izhodišč. Več

Korona (morda) ni zadnja!

Smrtonosna epidemija, namreč. Pod metri ledu v Arktičnem krogu se skrivajo trdovratni virusi in bakterije, smrtonosni prenašalci davno pozabljenih bolezni. In ta led se vztrajno topi. Več

Postkolesarske alternative

Prejšnji petek se je v Parku slovenske reformacije ustanovila moderirana ljudska skupščina. Vsak udeleženec je imel v skladu s strogimi, a poštenimi smernicami možnost spregovoriti o aktualni problematiki, osebnih izkustvih in potencialnih rešitvah. Več

Aplikacija spora

Predlog zakona, ki nas pripravlja na drugi korona val, je naletel na zadržke urada informacijske pooblaščenke in amandmaje v državnem zboru. Namesto, da bi vlada izboljšala zakonodajni predlog, pa je raje konsistentno lansirala spine o nasprotnicah in nasprotnikih aplikacije. Več

Proste cone, prosto izkoriščanje

Po koncu 2. svetovne vojne je v Portoriku vzklila ideja o privabljanju tujega kapitala, ki bi pospešil gospodarski razvoj. Portoriška vlada je investirala v gradnjo tovarn, formirala model davčnih olajšav za investitorje in naložbe so zares začele prihajati. Število zaposlenih v tovarnah je naraslo, portoriški model prostih con in selitve proizvodnje v cenejše države pa se je razširil po svetu – danes je vanj vključena večina držav.  Več

Abecedarij svobode govora: definicija

Ena ključnih razlik med evropsko in ameriško demokracijo je zavezanost slednje svobodi govora in primarnost koncepta v politični ideologiji. Vprašanje, če katera zakonska določba bolj definira sistem prepričanj ameriških državljanov kot prav prvi amandma. Tako tudi ni presenetljivo, da vprašanje svobode govora predstavlja enega temeljnih ideoloških bojev med desnico in levico v današnji Ameriki. Več

Revolucija v Sudanu

3. junija je minilo eno leto, odkar je sudanska vojska ubila več kot 100 miroljubnih protestnikov, ki so zavzeli območje pred sedežem vojske v Kartumu. Sudanska vstaja se je končala mesec dni kasneje z dogovorom o tranzicijski vladi, v kateri si moč delijo predstavniki protestnikov in vojska. Zahodne države so s tem dobile svoj kompromis, Sudanci pa še vedno čakajo na izpolnitev večine obljub in pravico za žrtve protestov.  Več

Kako je Bazovica zasenčila Narodni dom

V ponedeljek je tržaški Narodni dom tudi uradno prešel v last Slovencev v Italiji. Italija je končno opravila domačo nalogo in izpolnila zakonsko zavezo, ki jo je dala leta 2001. A ta zgodovinski dan in slavnostno predajo sta zasenčila predsednika, ki sta v Bazovici z roko v roki položila venca tako pri spominskem obeležju bazoviškim junakom kot tudi pri bazoviški fojbi. Več

Bojkotirati monopol

Eden od učinkov metulja, ki ga je sprožil umor Georga Floyda, je #StopProfitForHate – oglaševalski bojkot Facebooka in Instagrama zaradi nezadostne regulacije sovražnega govora. Oglaševanje je prekinilo že več kot 1000 podjetij, med njimi tudi Coca-Cola, Adidas in Starbucks. Več

General Tvito o Srebrenici

Veliki politični in medijski manipulator, guru parlamentarnih trikov, zaprtih kuvert in konkurenčnih preiskovalnih komisij je še enkrat več ukanil celo državo. Več

Abecedarij svobode govora: cenzura

Cenzura našega časa ni cenzura iz romana 1984. Velikega brata ni, ministrstev za resnico pa je mnogo, razpršena so in z različnimi “resnicami”. Biti za svobodo govora še ne pomeni biti za resnico, za zatirane manjšine ali pluralnost mnenj. Več

Svete izjeme

Vlada je sprejela omejitev gibanja nad 10 oseb. Lahko se zbere do 50 ljudi, če organizator pozna vse osebe in vodi evidenco s kontakti, ki jo hrani mesec dni in na zahtevo predloži NIJZ.  Več

Kaj ima hitra moda skupnega z rasizmom?

Pandemija je razkrila še en oduren obraz hitre mode. Jasno je, da ta živi od kolonialne zapuščine izkoriščanja poceni delovne sile v državah, ki so daleč od oči in s tem daleč od srca, "preseneča" pa, da se to dogaja tudi na evropskih tleh. Več

Vojna z mediji

Pretekli teden je nadzorni svet Telekoma Slovenije odločal o prodaji Planet TV-ja madžarski televizijski hiši TV2 oziroma njenemu lastniku, oligarhu Jozsefu Vidi. Končna odločitev je bila sicer preložena, vendar pa potencialna prodaja vzbuja kar nekaj skrbi, saj Vida prihaja iz kroga Orbanove stranke Fidesz, ki je TV2 v celoti podredila svojim političnim ciljem.  Več

Sekularne družbe

Turčija je država s sekularno ustavo in brez uradne religije, kar se v času vladanja Erdoğana najbrž bere kot slaba šala. Pred dnevi je javnost razburila novica, da naj bi turški predsednik nameraval znamenito Hagio Sophio iz muzeja spremeniti nazaj v mošejo. Tako simbolična, kot je bila sprememba mošeje v muzej, bo simbolična tudi odločitev turškega upravnega sodišča glede Erdoğanove namere.  Več

Abecedarij svobode govora: zakon

Prvi amandma je od 70. let prejšnjega stoletja orodje deregulacije. Sodišča so odločila, da npr. omejevanje višine političnih donacij ali pa prepoved prodaje osebnih podatkov farmacevtskim podjetjem kršita pravico svobode govora korporacij. Prav tako npr. kršita to pravico zahtevi po informiranju delavcev o njihovih pravicah ali po slikah bolezni na cigaretnih škatlicah, saj gre za prisilo govoriti. Če razumemo govor zelo široko, je vsaka vladna regulacija prostega trga pravzaprav kršitev svobode govora podjetij. Več

Prenasičenost z novicami

Prehajamo v drugo polovico leta. 2020 nas vsak dan znova preseneča in ni videti, da se bo dogajanje kmalu umirilo. Letos smo še bolj kot običajno zasičeni z novicami, raziskave pa opozarjajo, da dosegamo kritično mejo sposobnosti procesiranja vseh informacij. Več

Onstran poletnih počitnic

Kot pravi Predrag Matvejević v Mediteranskem brevirju, Sredozemlje ni samo zemljepis, ni samo zgodovina. Kulture Sredozemlja niso samo nacionalne kulture, Sredozemlju ne pristajajo merila, ki so ožja od sredozemskih in ker so notranje povezave premagovale delitve, je Sredozemlje več od pripadnosti. Več

Covid 1984

Če ste mislili, da je Vlada pozabila na aplikacijo za sledenje stikov, s katero so strašili že sredi prvega vala epidemije, ste se ušteli. Čez vikend so namreč sporočili, da prihaja in da bo obvezna za vse, ki so bodisi okuženi bodisi jim je bila odrejena karantena.  Več

O Jelinčičevem ceniku

Čez vikend je po spletu zaokrožil video, v katerem Jelinčič, prostaško kot zmeraj, z nekim zapornikom in drugimi desničarskimi vplivneži razpravlja o glupem narodu in smiselnosti državne ("naše") pomoči. Več

Abecedarij svobode govora: sovražni govor

Združeni narodi sovražni govor razumejo v najširšem smislu: gre za komunikacijo, ki uporablja slabšalen ali diskriminatoren jezik, ki referira na osebo ali skupino oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Mednarodno pravo ne kriminalizra sovražnega govora kot takega, pač pa le spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju. Odločitev o regulaciji ostalega govora prepušča posameznim državam. Več

Nazaj v petdeseta

Da so bile ženske v izolaciji bolj podvržene nasilju doma, so pokazali že začetki karantene. Ipesova raziskava je kasneje pokazala, da 30 % anketiranih meni, da bi morale ženske v času krize konflikte miriti in ne izpostavljati lastnih težav. 5 % vprašanih meni, da je nasilje včasih upravičeno, dodatnih 10 % se do vprašanja ni opredelilo. Več

Volimo boljše

Leta 1998 je Ankica Lepej, morda prva hrvaška žvižgačica, razkrila, da ima Ankica Tuđman, žena Franje Tuđmana, na računu 210 tisoč mark in 15 tisoč dolarjev, ki nikoli niso bili prijavljeni kot del predsednikovega premoženja. Takratni ustavni sodnik je njuno delovanje upravičil z razlago, da denar ni premoženje.  Več