Ne bodimo talci fosilov!

Ministrstvo za infrastrukturo si močno prizadeva, da bi bilo v Sloveniji še vedno dovoljeno "frakiranje". Po vztrajnem spodnašanju zakona, ki bi fracking prepovedal, so poleti v protikoronsko zakonodajo vtaknili člen o avtomatičnem podaljšanju koncesij, ki potečejo letos in naslednje leto, med katerimi je tudi plin v Petišovcih. Več

Zakaj je raziskovanje spola antifašistično početje

Judith Butler že desetletja kritizira delitev na biološki in družbeni spol, češ da obstaja samo slednji, in sicer kot ponavljajoče uprizarjanje spolne identitete. Da se nihče ne rodi kot ženska, pač pa to postane, slavno zapiše že Simone de Beauvoir, Butler pa pokaže, da nikoli ne postane, saj le postaja – nenehno v nevarnosti, da zdrsne, spodleti in se sprevrže v subverzijo. Več

Feministični abecedarij: NASILJE

Nasilje je inherentno povezano z močjo, na moči pa temeljijo spolne norme in vloge. Zato ni naključje, da je globalno več žrtev nasilja žensk* – storilcev pa moških. Več

Antikapitalizem v popularni kulturi

Mesec dni po izidu korejska serija Squid Game ne podira le rekordov gledanosti, ampak tudi prodaje spremljajočih izdelkov. Prodaja superg Vans se je povečala za 7800 %, zanimanje za učenje korejskega jezika še nikoli ni bilo tako veliko. Več

Prihaja val sprememb

V Italiji se je odvil drugi krog lokalnih volitev. Populistične desničarske stranke so doživele nov udarec; po Milanu, Neaplju in Bologni so bile poražene še v Rimu in Torinu. Zdi se, da je zagrizena nacionalistična desnica, ki odkrito podpira fašizem, prisotna le še v Trstu. Več

Kaj se mora še zgoditi?

Na 24ur Zvečer predvajali več kot deset let star posnetek, v katerem Vizjak plačevanje davkov opisuje kot "glupo": "Jaz ne vem, zakaj bi denar metal stran za tako bedasto stvar. Daj mi ti povej. Meni je to totalno nelogično." Več

Janša kot žrtev mehanizmov družbenih omrežij

Več kot 2000 všečkov je prejel Janšev tvit, v katerem je cinično napadel nizozemskega predsednika vlade Rutteja in ga obtožil odgovornosti za letošnji umor novinarja Petra R. de Vriesa. 2000 všečkov je za Twitter precej. Janša jih v povprečju za vsak svoj tvit prejme okoli 300. Več

Feministični abecedarij: DELO

S trdim delom in ambicioznostjo lahko ženske* prebijejo stekleni strop in se zavihtijo na vrh karierne lestvice. Sliši se super, a gre le za še eno premiso neoliberalizma, zakrinkanega v liberalni “feminizem”. Finančni in karierni uspehi posameznic*, ki nam prodajajo take nauke, neizpodbitno slonijo na ramenih izkoriščanih delavcev, večinoma žensk*, ki v pod- ali neplačanih gospodinjskih, skrbstvenih, storitvenih in drugih dejavnostih podpirajo vsakdanje življenje družbenih elit. Več

Pravica protestirati

Po poročanju medijev je policija z razlago, da gre za neorganiziran shod, udeležence včerajšnjega protesta večkrat pozvala, naj se razidejo. Take izjave uradnega organa posegajo v ustavno pravico do mirnega zbiranja in neposredno nasprotujejo odločitvi ustavnega sodišča, ki je julija zapisalo, da je prepoved neorganiziranih shodov v nasprotju z ustavo.  Več

Ukrepati je treba takoj in odločno

Skoraj 60 % mladih, starih med 16 in 25 let, zelo zaskrbljeno zre v prihodnost. Zaradi pregrevanja podnebja, iztrebljanja živalskih in rastlinskih vrst, onesnaževanja voda in zraka nas ta zaskrbljenost ne bi smela čuditi, pač pa bi se ji morali pridružiti. Več

K-apitalizem

Južnokorejska popularna kultura je v zadnjih letih postala globalen fenomen. Milijone ljudi po vsem svetu navdušujejo južnokorejski filmi, serije, kulinarika in verjetno najbolj priljubljen izvozni produkt – njihova popularna glasba ali K-pop.  Več

Stara normalnost

Ob razmislekih, kako naprej po pandemiji, je bilo slišati več glasov, ki so opozarjali, da si svet ne more in ne sme dovoliti vrnitve v ''staro normalnost'' – na to je opozarjal OECD, tudi Bruselj pa je milijone, namenjene članicam za okrevanje po pandemiji, pogojeval s strogimi zelenimi zavezami. Ni dvoma, da so nas načini življenja, proizvodnje in potrošnje, ki slonijo na gospodarski rasti, potisnili v hudo podnebno krizo.  Več

Feministični abecedarij: PATRIARHAT

Patriarhat – ideologija, ki je povzročila vznik, danes pa ohranja nujnost feminizma. Nadvlada moških se je skozi zgodovino vzpostavila kot samoumevna; kot nekaj, česar ne preizprašujemo dovolj. Ideja moške superiornosti kot začaran krog vzdržuje samo sebe, saj so imeli moški tradicionalno privilegiran dostop do javnega prostora, znanosti, politike in drugih za razvoj družbe ključnih sfer, ki so jih oblikovali in razlagali po svoji podobi in glede na svoje interese. Šele ko so te sfere, ki so se predstavljale kot objektivne, racionalne in nepristranske, začele dekolonizirati različne spolne, seksualne in druge manjšine, so jih razgalile kot globoko patriarhalne. Več

Motnja diagnostike

Motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) je že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja predmet javnih polemik; bodisi o rabi stimulativnih zdravil pri otrocih bodisi o možnostih pretirane ali prenizke diagnostike pri odraslih. Število primerov v Sloveniji narašča.  Več

Strategija spoznavanja in spolnosti

Ste si kdaj tako zelo želeli, da bi svet ustrezal vašim predstavam, da ste iz njih ustvarili kar ideologijo? Na istoimenskem Reddit podbralniku rojeno gibanje Female Dating Strategy se pod pretvezo sestrstva vrti v izključujočem posploševanju in racionalizaciji. Predvsem pa se uporabnice – moški v debati niso dovoljeni – čutijo upravičene do popolnega partnerja, ki naj bi ustrezal tradicionalni podobi možatosti. Zveni znano? Vzporednice s t. i. inceli ali "pickup artisti" so strašljive, a k sreči doslej brez pozivov k nasilju. Več

Mučno (ne)obvladovanje epidemije

Trenutno je v Sloveniji polno cepljenih le 48 % ljudi. Nekonsistentni ukrepi, odloki in zaničevalna retorika so privedli do polarizacije družbe in nezaupanja ne le do vlade, ampak tudi do cepljenja. Nakup cepiva Janssen pri Madžarih po tragični smrti po cepljenju še dodatno krepi frustracije. Več

Pandemija lakote

Deloma zaradi pandemije, mnogo bolj pa zaradi političnih odločitev in konfliktov, na svetu narašča število ljudi, ki nimajo dostopa do hrane. Najhuje je v Jemnu, kjer lakota uradno še ni razglašena, čeprav se situacija tam slabša že leta; po poročanjih gre za najhujše pomanjkanje hrane v zadnjih desetletjih.  Več

Ločitev je vedno težka

S 1. januarjem je Združeno kraljestvo dokončno izstopilo iz Evropske unije, v veljavo pa je stopil sporazum z EU, ki ureja prihodnje odnose in prinaša številne spremembe za ljudi in gospodarstvo.  Več

O lisičkah in orlih

Čez vikend se je odvijal smučarski svetovni pokal za ženske, Zlata lisica. Tekmovanje organizirajo že od sredine šestdesetih let, pa tudi poročanje o dogodku in spremljevalni program sta ostala v prejšnjem stoletju. Več

Pankrti, nedonošenčki in konzervativne babice

Še pomnite tvit nepreklicno odstopljenega ministra o nedonošenčkih in konzervativnih babicah? Če bi naključni bralec ali bralka zasledila le vsebino sporočila, bi si brez težav predstavljala, da je veliki mislec zgolj konzervativni irski stric, ki je razum pustil v "zlati sredini" 20. stoletja. Več

Cepilni razkorak

Kljub dogovoru EU o pravični distibuciji cepiva proti covidu, se je hitro izkazalo, da si močnejše države lahko zagotovijo večje količine. Nemčija je tako nabavila 30 milijonov doz mimo dogovora, povsem verjetno pa je, da bo tako delovala še katera izmed članic. Kot lahko opazimo, prihaja do sporov že znotraj EU, še slabše scenarije pa si lahko obetajo revnejše države izven Evrope. Več

Hiše iz kart

Po močnem zagrebškem potresu lani marca je pred kratkim še močnejši zatresel eno od najmanj "razvitih" hrvaških regij, že drugače prizadeto z vojno in leti vladnega zanemarjanja. Desetletja dolgo trpljenje zdaj poglabljajo še popolnoma uničeni domovi in javna infrastruktura. Tla v okolici Petrinje se kar ne nehajo tresti, ljudi pa je pretresel tudi politični škandal s povojno obnovo – stanovanjske objekte po vojni so namreč obnovili mimo vseh standardov.  Več

Hekanje kot politični akt

Parler je socialno omrežje, ki se pozicionira kot zadnji branik "svobode govora" oz. zatočišče za vse, ki jih Twitter in Facebook "cenzurirata". Tam se seveda nabira fašistoidna gnojnica, polna rasistov, QAnon zarotnikov in Trumpovih podpornikov. Ne čudi, da je svoje ovčice na Parler povabil tudi Janez Janša.  Več

Politika izčrpavanja

Napad na demokracijo ni vedno v obliki našemljenih belih moških in žensk s šalom z vzorcem klavirskih tipk, ki plenijo ameriški kongres. Veliko lažje in mnogo pogosteje kot "običajni ljudje z ulice" demokracijo napadajo tisti na položajih moči. To delajo z navidez majhnimi dejanji, kot sta kaznovanje protestnikov in odvzem sredstev NVO. Včasih pravno preganjajo tiste, ki so do njih kritični – recimo jim zlatkoti in galeti – in čeprav njihovo delovanje skoraj zagotovo ne vzdrži na sodiščih, so do sodnega razpleta konflikta že uspeli disciplinirati in zastrašiti druge. Potem so tu še finančno in administrativno izčrpavanje medijev, politična kadrovanja, napadi na kulturnike, ne pozabimo še na posle z medicinsko opremo, vodenje države preko Twitterja in neverjetna nesposobnost obvladovanja epidemije covid-19.  Več

Električni avtomobili za naftni denar

Norveška ima največje število električnih avtomobilov na prebivalca na svetu. Več kot pol vseh novih avtomobilov je električnih, njihov tržni delež pa je že l. 2018 presegel 10 %. Država odločitev za nakup električnega avtomobila spodbuja z brezplačnim parkiranjem in cestninami, dovoljeno vožnjo po pasovih za avtobuse in davčnimi olajšavami. Pričakovati je, da bo delež električnih avtomobilov naraščal, že letos bi lahko dosegel 65 %, do leta 2025 pa nameravajo prodajati le še avtomobile, ki ne onesnažujejo okolja z emisijami. Obenem Norveška 98 % električne energije pridela iz obnovljivih virov. Več

Zgodovina in študije obnašanja v boju proti pandemiji

Pogled v zgodovino pokaže, da se naš odziv na pandemije ni zares spremenil. Primerjava med kugo v Londonu l. 1665 in covid-19 kaže, da negotovost in strah potencirata skrajno vedenje in porast oportunizma; tako med mazači kot med tistimi, ki hlepijo po pozornosti. Več

Dobrodošli v kripto svet! Spet?!

Bitcoin je že nekaj časa spet na pohodu. Del novih vlagateljev predstavljajo institucionalne naložbe, sočasno se je povečalo število kitov. Rasti ni škodilo niti zanimanje Elona Muska, ugodne pogoje pa so zagotovile ameriške zvezne rezerve s tiskanjem novega denarja.  Več

Naj bo 2021 leto sindikatov

V medijski krajini se sindikate vse preveč rade slika kot tiste, ki nagajajo podjetjem in državi, ne pa kot tiste organizacije, ki skrbijo za najranljivejše v proizvodni verigi. Razumljivo je, da večina medijev (ki so velikokrat najprej korporacije) o delovanju sindikatov poroča takrat, ko zaostrijo pogajanja s kakšno institucijo, ter da jih takrat predstavlja kot nasprotnike javnim in zasebnim upravam. Problem nastane, ko se o sindikatih pogovarjamo samo skozi prizmo njihovega "nasprotovanja" in "blokad". Več

Ekstremno bo za vse

Vremenski ekstremi, ena izmed uničujočih posledic podnebnih sprememb, so zadnja leta prisotni povsod po svetu ter so – in še bodo – prisilili množice ljudi v selitve. Jasno je, da bodo nekatere azijske in afriške države, ki niso med največjimi onesnaževalci planeta, a imajo ''nesrečno'' geografsko lego, nosile največjo težo posledic segrevanja ozračja. Jasno pa je tudi, da podnebne spremembe ne bodo izbirale – narava vse bolj kaže zobe tudi v Evropi, kar se glede na število selitev iz degradiranih območij najbolj pozna v Nemčiji, Španiji, Franciji, Bosni in Hercegovini ter Moldaviji. A vremenski ekstremi ne bodo prizanašali nikomur. Posledice suš, poplav, požarov in naraščanja morske gladine bomo v večji ali manjši meri občutili čisto vsi.  Več

Srečnega pa zdravega tudi za okolje!

Leto 2020 si bo večina ljudi zapomnila po globalni pandemiji in preglavicah, ki jih je ta povzročila. Začasna in delna zaustavitev javnega življenja je pripomogla k 7 % upadu emisij toplogrednih plinov. A znanstveniki opozarjajo, da gre za kapljo v ocean, saj bo v prihodnjih letih sledil neizbežen povratek v “normalnost”, ki je bila do sedaj tako škodljiva za okolje. Več