Starostniki, prepuščeni multinacionalkam

Vlada bo demografski sklad ustanovila zase in zato, da bodo na voljo nove funkcije, starostnike pa bo prepustila tujim zasebnim koncesionarjem

Se še spomnite leta 2010 in Mladinine peticije za odpravo vojske? V njej smo predlagali temeljito reformo vojske tako, da bi del osebja »prekvalificirali v socialne delavce, ki skrbijo za starostnike«. Danes, deset let kasneje, smo spet tam, vrtimo se v krogu: vlada načrtuje nove nakupe osemkolesnikov, največjo naložbo v obrambne sile po osamosvojitvi, med največjo zdravstveno krizo pa se je izkazalo, da je bilo več kot 80 odstotkov žrtev epidemije v domovih za ostarele.

Najnovejši primer Hrastnika je tipičen. Minister za zdravstvo Tomaž Gantar je prejšnji teden krivdo za ta gerontocid javno naprtil predstavnikom Skupnosti socialnih zavodov, češ da se ne držijo strokovnih navodil in povzročajo škodo in zmedo. Četudi je vsem jasno, da slovenski domovi za ostarele že kakšnih 20 let svojih nalog ne zmorejo opravljati niti v mirnodobnih okoliščinah.

Zdaj so se v koaliciji – očitno gre bolj za navidezno reševanje ugleda stranke DeSUS – odločili, da bodo ustanovili demografski sklad, v njem ponovno združili vse upravljavce državnega premoženja, kolikor ga je še ostalo, to je SDH, Slabo banko ali KAD, na vrh institucije pa kajpak postavili politike. Obljubljajo, da bodo tako rešili vse slovenske demografske težave. Tudi tiste z oskrbo starostnikov, kot obljublja šefica DeSUS Aleksandra Pivec. Kakšno politikantsko zavajanje! Slovenija ta trenutek za dolgotrajno oskrbo namenja okoli 250 milijonov evrov, približno 10 milijonov gre iz proračuna, 42 jih dodajo občine, še 133 jih damo ljudje iz žepa, dejansko pa bi na leto za ureditev razmer – tudi tako, da bi 30 tisoč starostnikov končno dobilo pomoč na domu – potrebovali še 250 milijonov evrov. Tega denarja iz dividend seveda ne bo. Od kod ga lahko dobimo? V Nemčiji zaposleni dajejo 2,55 odstotka od svoje bruto plače za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Denar, ki ga moramo zbrati, da končno rešimo to težavo, ne bo padel z neba, ne delajmo si utvar. Niti ga politiki ne bodo ustvarili iz nič z ustanovitvijo demografskega sklada oziroma s premikanjem premoženja iz levega žepa v desnega. Lahko pa odpravimo vojsko.

Že dolga leta je sicer na mizi tudi predlog o uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini od šest do deset evrov na prebivalca. To je druga možnost. Tako, da bi za okoli 1 do 1,5 odstotne točke zvišali prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, bi zbrali dovolj sredstev, da bi starejši živeli bolj civilizirano. Težava je seveda v tem, ker bi morali to zvišanje prispevnih stopenj kombinirati z reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pa je področje, ki ga zasebni zavarovalničarji skrbno varujejo in zaradi katerega je tudi padla vlada Marjana Šarca.

Janševa vlada se težav starostnikov v resnici ne bo dotaknila. Kaj bo naredila? Ministrstvo za delo je pravkar objavilo razpis za oddajo koncesije novim domovom za ostarele. Te v Sloveniji pospešeno gradijo večinoma avstrijske in francoske multinacionalke. Kdor si bo lahko privoščil, bo preživel. Kdor denarja ne bo imel, bo postal statistika.