Peter Petrovčič

31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

Leljak je finančno breme kot občan in kot župan

Slab gospodar

Grafit na mostu nad ljubljansko Štajersko cesto, ki naj bi se imenovala Titova, pa ustavno sodišče tega ni pustilo

Grafit na mostu nad ljubljansko Štajersko cesto, ki naj bi se imenovala Titova, pa ustavno sodišče tega ni pustilo
© Borut Krajnc

Ustavno sodišče je zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije v občini Radenci. Gre za občino, kjer že leto in pol županuje razvpiti »poslovnež« in ljubiteljski preiskovalec povojnega komunističnega nasilja Roman Leljak. Pobudo za brisanje imena nekdanjega predsednika skupne države je kakopak dal prav on.

Spremembo poimenovanja ulice je pred časom potrdil tudi občinski svet, a je med prebivalstvom naletela na neodobravanje. Občani so zbrali dovolj podpisov za vložitev pobude za referendum o tem občinskem odloku, Leljak pa je prav zato pohitel ter ga poslal v objavo Uradnemu listu. Pobudniki referenduma so se zato obrnili na ustavno sodišče.

Leljak se sicer od vsega začetka sklicuje na to, da je ustavno sodišče nekoč, v prevladujoče konservativni zasedbi, že odločilo, da je s poimenovanjem ulic po Titu kršena pravica ljudi do dostojanstva. A ustavni sodniki so tedaj za Ljubljano dejali, da je protiustavno novo poimenovanje ulic po Titu, dosedanja poimenovanja pa niso ustavno sporna.

Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da do njegove končne odločitve preimenovanja ne bo mogoče izpeljati. Tako je določilo, ker bi bile posledice preimenovanja hujše, kot če se s preimenovanjem počaka do končne odločitve sodišča. Povedano preprosteje, če bi bila ulica preimenovana, bi bil to strošek za občino in za stanovalce, saj bi morali ti zamenjati dokumente. Če bi bil potem odlok razveljavljen na referendumu, bi se stroški podvojili in bi to bile precej hujše posledice, kot če se s preimenovanjem malo počaka.

Sodni postopki v tej zadevi sicer potekajo tudi na upravnem sodišču. Vsekakor bodo zaradi županove muhe za občino nastali veliki stroški. Župan je sicer ljudi najprej pozival, naj ne podpišejo pobude za referendum, ker je tudi to precejšen strošek za občino. Zdaj se je na odločitev ustavnega sodišča odzval z napovedjo, da bo sam razveljavil odlok o preimenovanju ulice in sam razpisal referendum, ker bo to ceneje za občino kot dolgoletno pravdanje na sodiščih.

Vse skupaj bi bilo že kar smešno, če ne bi imelo finančnih posledic za občinski proračun. Kaže pa predvsem na to, da Leljak tudi občino vodi tako, kot je ravnal v zasebnem življenju, daleč od zavez o dobrem gospodarjenju. Leljak je namreč župan v osebnem stečaju. Njegovi dolgovi so zaradi obresti narasli na skoraj 8 milijonov evrov, pri čemer glavnica znaša 2,25 milijona evrov. Med fizičnimi in pravnimi osebami, ki jih je oškodoval in so zato med njegovimi upniki in se vsaj v minimalnih zneskih poplačujejo iz njegove županske plače, je tudi občina Radenci.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta, kakopak, glasovala ustavna sodnika ddr. Klemen Jaklič in dr. Marko Šorli, ki vestno in brez izjem glasujeta v skladu s politiko največje vladne stranke SDS in njenih somišljenikov, med katere sodi tudi župan Leljak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.