Muskovi kiborgi

Ambiciozne vizije Elona Muska – prvega moža podjetja Tesla, »ki želi umreti na Marsu, a ne ob pristanku« – ne poznajo meja. Po njegovi zaslugi bo morda človeštvo prebivalo na Marsu, avtomobili ne bodo več potrebovali voznikov, hromi bodo shodili, slepi bodo spregledali, skratka: Musk bo človeštvo odrešil trpljenja. Ali pa ne. Pri njegovih napovedih revolucionarnih tehnoloških inovacij nikoli ni povsem jasno, ali gre za pretirano podjetne, prazne obljube, ali pa za načrte z dejanskimi zmožnostmi za uresničitev. Ena takšnih napovedi, pri kateri smo lahko precej skeptični, je tehnologija, ki jo razvija Muskovo podjetje Neuralink. Gre za nevrotehnološko podjetje, v katero je Musk vložil 100 milijonov ameriških dolarjev, njegovo poslanstvo pa je že vse od ustanovitve leta 2016 zavito v oblak skrivnosti. Prejšnji teden ga je Musk – vsaj delno – predstavil javnosti, nadaljnje podrobnosti sledijo konec meseca. V grobem naj bi šlo za napredni vsadek v naših možganih oziroma, po Muskovih besedah, za »vmesnik med možgani in računalnikom, ki bo človeku omogočal, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco«.