»Nekateri učenci hodijo v šolo samo zato, da se družijo«

Dr. Albert Mrgole je psiholog in sociolog, ki se kot terapevt skupaj z ženo Leonido posveča partnerskim in družinskim odnosom (med drugim sta zakonca Mrgole avtorja uspešnega priročnika Izštekani najstniki in starši, ki štekajo), pa tudi konfliktom med učitelji in učenci. Maja letos, ko so se po koncu karantene v šole lahko vrnili učenci višjih letnikov, šolarji do desetega leta pa so se še naprej poučevali na daljavo, je sestavil javni poziv psihoterapevtske skupnosti, v katerem je opozoril na prepogosto spregledane plati poučevanja na daljavo – pomanjkanje veščin za samostojno učenje, obremenjene starše, povečan stres v družinah, negotovost ljudi, onemogočanje socialnih stikov, zmedeno pedagoško osebje. Z njim smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti pozorni, če učence vsaj delno učenje na daljavo ponovno čaka jeseni – smernice ministrstva glede tega so namreč še vedno nejasne.

Ste na majski javni poziv psihoterapevtske skupnosti dobili kakšen odziv? 

Kar nekaj ljudi mi je sporočilo, da podpirajo moja prizadevanja, a se niso želeli javno izpostaviti, zlasti tisti, ki so v raznih komisijah, zavodih in tako dalje. Morda sem bil nad tem malo razočaran. Dobil pa sem sicer tudi odgovor ministrstva za izobraževanje, ki poskuša dokazati, da so nekaj naredili, in celo to, da se z nekaterimi mojimi stališči strinjajo.