Prekršek? Kaznivo dejanje? Oboje?

Pred dnevi je Štajerska varda napovedala ponovno povečano prisotnost na meji s Hrvaško, kjer naj bi policiji in vojski »pomagala« loviti begunce. To sicer nemoteno počne že dve leti, čeprav naj bi vse parlamentarne stranke razumele ogorčenje javnosti in napovedujejo obračun s takšnimi paravojaškimi enotami. Varda za prihodnji konec tedna, od 25. do 27. septembra, napoveduje velik tabor v Slovenskih Konjicah, spletni portal Net TV pa o obmejni milici že dlje snema in predvaja dokumentarno serijo …

Sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru državne meje, s katerimi bi obmejno ravnanje varde opredelili kot prekršek, se je lotila že prejšnja vlada, a jih ni uzakonila. Zelo podobno zakonodajo zdaj predlaga skupina poslank in poslancev iz opozicijskih strank s prvopodpisanim Matjažem Hanom iz SD.

Podporo zakonskim spremembam je odrekla SDS, nekoliko presenetljivo pa (ponovno) tudi Levica, katere predstavniki med drugim pravijo, da bi se lahko zlorabljale za obračun z drugimi civilnodružbenimi organizacijami, recimo okolijskimi aktivisti. To iz besedila predlaganih zakonskih sprememb ne izhaja. Te določajo, da prekršek pomeni nošenje maskirnih oblačil ali uniform ali oblačil, podobnih uniformam uradnih ali vojaških oseb, ter hkratno zbujanje videza izvajanja nalog uradnih ali vojaških oseb.

Iz posnetkov v omenjeni dokumentarni seriji izhaja prav to – varda posnema sistem vojaškega delovanja in svoje aktivnosti izvaja tako, da zbuja vtis uradnih oseb, sploh ob stiku s tujimi državljani, ki ne poznajo uniform slovenskih represivnih organov.

Poleg tega v Levici poudarjajo, da je treba delovanje varde, povezano z nadzorom državne meje, »obravnavati kot kaznivo dejanje po 305. členu kazenskega zakonika, ki v drugem odstavku določa, da se kaznuje, kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba. Znani so primeri, ko je varda ustavljala in legitimirala ljudi ob meji, kar so dejanja, ki imajo znake omenjenega kaznivega dejanja. Potrebna bi bila zgolj proaktivna drža policije, da proti splošno znanim pojavom nastopi in zagotovi ustrezne dokaze.« Dodajajo še, da se nikakor ne strinjajo s tem, »da se tako zavržno dejanje, ki je definirano v kazenskem zakoniku, obravnava kot prekršek. To po eni strani znižuje resnost protipravnega početja varde in podobnih skupin.«

Na načelni ravni to drži. V praksi pa bi odsotnost obravnave po prekrškovnem pravu in hkrati zgolj na podlagi kazenskega prava takšnim paravojaškim enotam dala proste roke za nadaljnje delovanje. Prekrškovno pravo namreč omogoča sprotno obravnavo spornih aktivnosti paravojaških skupin in izrekanje kazni oziroma glob v realnem času. Kazenski postopki pa so zahtevni za dokazovanje in dolgotrajni, poleg tega je njihov razplet negotov.

Zagotovo bi bila v teh primerih smiselna tudi uporaba kazenskega prava, še posebej za organizatorje teh zborov in za posameznike, ki novačijo nove vardiste, a potek kazenskih postopkov se ne meri v tednih ali mesecih, pač pa v letih. V tem času seveda vsi obdolženci veljajo za nedolžne in lahko svoje aktivnosti nemoteno izvajajo. Sploh, kadar gre za ravnanje, glede katerega še ni sodne prakse.