Staš Zgonik

2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

Nesmiselnost splošnega merjenja telesne temperature na delovnem mestu

Zagreto iskanje vročine

Merjenje temperature udeležencem posveta o slovenski diplomaciji

Merjenje temperature udeležencem posveta o slovenski diplomaciji
© Borut Krajnc

Vlada je pred dvema tednoma v okviru zaostrovanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb sprejela sklep, naj se »ob vstopu v delovne prostore redno meri temperatura zaposlenih in obiskovalcev«. Številni delodajalci so hiteli naročati merilnike telesne temperature, trgovci s takšno opremo so bili naenkrat zasuti s povpraševanjem. A kmalu je postalo jasno, da gre za ukrep, katerega učinkovitost, zanesljivost in s tem smiselnost so vprašljive. Jasno je postalo tudi, da vladni sklep ni predvidel sankcij za morebitne kršitelje.

Izmerjena telesna temperatura je ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na meritev, v praksi zelo nezanesljiv podatek. Normalna telesna temperatura se pri posameznikih razlikuje, praviloma velja, da je normalno vse v razponu od 36 stopinj Celzija do 37,5 stopinje, k tej stopnji negotovosti pa je treba prišteti še napake pri meritvah. Te utegnejo biti še posebej pri brezstičnem merjenju izjemno velike. »Meritve kažejo, da je za množični nadzor mogoče uporabiti najsodobnejšo tehnologijo brezstičnega merjenja, vendar z najmanjšo točnostjo in možnim neustreznim odločanjem. Zato je v naslednjem koraku identifikacije obolelih za točnejše merjenje treba uporabiti stično merjenje temperature,« so sporočili iz Laboratorija za metrologijo in kakovost pri Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. To pa postopek dodatno zaplete. »Za točne meritve je potrebno dobro razumevanje meriln instrumentacije oziroma obvladovanje celotnega merilnega postopka. Točen instrument sam po sebi še ne zagotavlja točnega merjenja, ki pa ga tudi izkušen strokovnjak ne more izvajati z netočnim instrumentom.« Sicer pa, kdor se želi kljub zvišani telesni temperaturi izogniti nadzoru, ima na voljo široko paleto antipiretičnih zdravil.

»Razpon temperature pri zdravih ljudeh ni tak problem, res pa merjenje temperature samo po sebi ni zelo učinkovit ukrep, ljudje ga lahko obidejo. Je pa to protokol, ki poleg tega, da koga najde, poudarja pomen preverjanja zdravja na delovnem mestu,« je povedala dr. Bojana Beović. Tudi sama poudarja, da je ključno, da ljudje pri slabem počutju, ki praviloma spremlja zvišanje telesne temperature, ostanejo doma. Priporočilo o merjenju telesne temperature je tako mogoče razumeti kot dodaten ukrep za preprečevanje prezentizma, prisotnosti na delovnem mestu kljub bolezni, ki je v številnih delovnih okoljih pod pritiskom zviševanja produktivnosti postal norma.

A glede na to, koliko potencialnih zapletov lahko za sabo potegne tak ukrep, se je smiselno vprašati o njegovi sorazmernosti. Pri tem so najglasnejši v Uradu informacijske pooblaščenke. »Glede na veljavne predpise ugotavljamo, da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenje in odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh mogočih drugih milejših ukrepov nista na mestu.« Janez Janša je na pomisleke informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik v svoji maniri tvitnil, da ravna »napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.