Uredništvo

18. 10. 2020  |  Svet

Cerkev v času korone postala študentska predavalnica

Univerza na Dunaju je zaradi zagotavljanja varnostne razdalje med študenti najela sosednjo cerkev Votivkirche

Votivkirche

Votivkirche
© Pixabay

Univerza na Dunaju je zaradi zagotavljanja varnostne razdalje med študenti najela sosednjo cerkev Votivkirche, kjer so uredili wi-fi, ogrevanje in stranišča. Druga največja dunajska cerkev bo še naprej dostopna tako za vernike kot tudi turiste. Mašni obredi v času med 9. in 18. uro, ko bo univerza uporabljala prostor, tako ali tako niso predvideni. Sodelovanje je zaenkrat omejeno na mesec oktober, če pa se bo izkazalo za uspešno, bi ga lahko univerza in cerkev tudi podaljšali.

Novo študijsko leto so tudi dunajske univerze začele s hibridnim modelom študija. Tako bodo študenti Univerze na Dunaju en del obveznosti opravili na daljavo, drugi pa v živo. Univerze se glede obveznega nošenja mask med predavanji in vajami odločajo same. Predavalnice so na univerzi uredili tako, da je omogočeno zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje najmanj enega metra, kar pa ima za posledico zgolj štirideset do petinštirideset odstotno zasedenost predavalnic.

Da bi zagotovila več prostora, je Univerza na Dunaju za svoje študente za mesec oktober najela dunajsko cerkev Votivkirche. Pred cerkvijo so postavili začasne sanitarne prostore, v cerkvi pa grelnike ter vzpostavili brezžični internet in povezavo z omrežjem univerze, ki študentom omogoča direkten prenos predavanj v živo

Da bi zagotovila več prostora, je Univerza na Dunaju za svoje študente za mesec oktober najela dunajsko cerkev Votivkirche. Pred cerkvijo so postavili začasne sanitarne prostore, v cerkvi pa grelnike ter vzpostavili brezžični internet in povezavo z omrežjem univerze, ki študentom omogoča direkten prenos predavanj v živo. Za upoštevanje varnostnih določil je zadolžena varnostna služba.

Votivkirche sodi med najpomembnejše neogotske sakralne objekte na svetu. Zgodba o nastanku cerkve je nekoliko nenavadna. Cesar Franc Jožef je na mestu, kjer cerkev danes stoji, 18. februarja 1853 preživel atentat madžarskega nacionalista Jánosa Libényia. Cesarjev brat je nato pozval k donacijam "v zahvalo rešitve našega veličanstva" in darovalo je kar 300.000 prebivalcev. Od tod izhaja tudi ime votivne cerkve, ki predstavlja votivni dar oz. darilo podarjeno zaradi zaobljube. Po načrtih 26-letnega avstrijskega arhitekta Heinricha von Ferstla so z gradnjo začeli leta 1956. Slavnostno odprtje je bilo 24. aprila 1879 ob srebrni poroki cesarskega para.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.