IK, STA

27. 10. 2020  |  Politika

Janševa vlada je prepričana, da ustava dopušča tudi omejitev svobode gibanja

Ko oblast misli, da lahko dela, kar hoče, je prav ustava tista, ki jo omejuje 

© Borut Krajnc

Janševa vlada v mnenju, ki ga bo poslala ustavnemu sodišču, meni, da 39. člen zakona o nalezljivih boleznih in odlok, s katerim je omejila gibanje v nočnih urah, nista v neskladju z ustavo. Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni je v ustavi našteto med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti svobodo gibanja in pravico do zbiranja, pravi.

Za odgovor na katero pobudo gre, v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade ni navedeno, iz vsebine pa gre sklepati, da gre za odgovor na pobudo za presojo ustavnosti, ki sta jo na ustavno sodišče vložila pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin.

V njej pravnika navajata, da je odlok, s katerim je vlada med drugim med 21. in 6. uro omejila gibanje protiustaven, ker da v nasprotju z 32. členom ustave, ki določa, da se lahko vsakdo prosto giblje, prepoveduje gibanje in določa "policijsko uro". Odlok naj bi bil tudi neustaven, ker za omejitev zbiranja oseb na največ šest, kar določa, "ni nikakršne stvarne podlage", ker odlok prepoveduje gibanje med "statističnimi regijami" in ker dopušča izrekanje glob za kršitve, "ki nimajo jasne vsebine-razlage".

Po navedbah vlade je v zakonu jasno določeno, da lahko vlada v primeru, ko z ukrepi, določenimi v zakonu o nalezljivih bolezni, ni mogoče preprečiti vnosa ali širitve določene nalezljive bolezni, med drugim določi pogoje za potovanja v druge države, prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, prepove zbiranje ljudi po šolah, javnih lokalih in drugih javnih mestih ter omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

Pravi tudi, da ustava preprečevanje in varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni izrecno našteva med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti človekovo pravico do svobode gibanja in pravico do zbiranja.

Na zatrjevanje Terška in Pavlina, da lahko država gibanje v in po državi prepove samo, če razglasi izredno stanje, sicer pa da mora poseči po blažjih ukrepih, vlada odgovarja, da pobudnika zmotno menita, da je država prepovedala gibanje v nočnih urah, sam ukrep pa tudi napačno imenujeta "policijska ura". V tem primeru gre za ukrep omejitve gibanja na podlagi prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih iz zakona o nalezljivih boleznih, ki ga vlada lahko odredi v primeru, ko z ukrepi, določenimi v omenjenem zakonu, ni mogoče preprečiti, da se v Slovenijo zanesejo in se v njej razširijo določene nalezljive bolezni, navaja vlada.

Ta je prepričana, da je pobuda v celoti neutemeljena. Ustavnemu sodišču zato predlaga, da ugotovi, da 39. člen zakona in odlok nista v neskladju z ustavo. Meni tudi, da predlog za začasno zadržanje izvrševanje izpodbijanih določb zakona in odloka ni utemeljen.

Vlada je vsebinsko podobno mnenje sprejela tudi o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti enega dela 39. člena zakona o nalezljivih boleznih in enega dela odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covidom-19, pri čemer pa v sporočilu za javnost prav tako ni navedeno, kdo je pobudo podal.

V zadnji številki Mladine si lahko preberete članek (Ustava je napisana predvsem za čas avtoritarnih vlad) o tem, da zakoni in ustava veljajo tudi za oblast, ne samo za vse druge. In ko oblast misli, da lahko dela, kar hoče, je tu ustava, ki jo omejuje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.