Staš Zgonik

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Družba

Vitamin D in covid-19

Velika potencialna korist pri majhnem tveganju

Dr. Alojz Ihan

Dr. Alojz Ihan
© Borut Peterlin

Skupina strokovnjakov je prejšnji teden objavila priporočila za uživanje vitamina D v jesenskih in zimskih mesecih, ko ga zaradi manj intenzivnega Sončevega obsevanja naše telo praviloma ni sposobno samo izdelati dovolj. »Svetujemo nadomeščati vitamin D, da zmanjšamo pojavljanje okužb s SARS CoV-2 in da ublažimo potek bolezni COVID-19 pri že okuženih bolnikih, še posebej pri tistih s pomanjkanjem vitamina D in dejavniki tveganja za hujši potek in slabe izide bolezni.«

Priporočila so pripravili endokrinologinja dr. Marija Pfeifer, imunolog dr. Alojz Ihan, nutricionist dr. Igor Pravst in gastroenterolog Darko Siuka. »Dokument smo pripravili za čas pandemije COVID-19 zaradi odsotnosti nacionalnih priporočil; priporočamo, da se uporablja do sprejema nacionalnih smernic na tem področju.«

Že dolgo je znano, da ima vitamin D ključno vlogo pri ohranjanju zdravja, predvsem pri ustreznem razvoju in ohranjanju trdnosti kosti. Vse več pa je tudi dokazov, da je zadostna raven vitamina D v krvi pomemben dejavnik za delovanje imunskega sistema in krepitev naravne odpornosti proti okužbam dihal. Zato so se že spomladi začela pojavljati vprašanja o morebitni vlogi vitamina D pri blaženju posledic okužbe z novim koronavirusom. Prvi, ki je v Sloveniji opozarjal na to, je bil gastroenterolog Darko Siuka; že marca je pisal v domove starejših občanov in jih pozval, naj varovancem, ki so zaradi omejenega gibanja na prostem še dodatno izpostavljeni pomanjkanju, preventivno dodajajo odmerke tega vitamina.

Od takrat je bilo objavljenih že precej izsledkov raziskav, ki dodajanje vitamina D povezujejo z blažjim potekom bolezni, pomanjkanje pa s hujšim. Raziskava v enem od francoskih domov za starejše je denimo pokazala bistveno nižjo smrtnost zaradi covid-19 pri varovancih, ki so jim dodajali vitamin D.

Trdnih dokazov v obliki dvojno slepe randomizirane raziskave, ki bi dokazala povezavo med nadomeščanjem vitamina D in zaščitnim učinkom pri covid-19, sicer še ni. A nadomeščanje vitamina D je v zimskih mesecih za večino prebivalcev priporočljivo tudi v običajni hladni sezoni brez rušilne epidemije. Strokovnjaki že dlje opozarjajo, da je med prebivalci držav v zmernih zemljepisnih širinah severne poloble od novembra do aprila zelo razširjeno pomanjkanje vitamina D. To je potrdila tudi državno financirana slovenska raziskava, ki so jo letos spomladi končali na Inštitutu za nutricionistiko. Pomanjkanje so v zimskih mesecih zaznali kar pri 80 odstotkih odraslih. Glede na razširjeno pomanjkanje se ponekod v tujini odločajo celo za dodajanje vitamina D živilskim izdelkom, da dodajanje ne bi bilo odvisno od skrbnosti posameznikov, podobno kot to že počnemo z dodajanjem joda kuhinjski soli. Kot pravi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, vodja slovenske raziskave, nekaj držav že ima uvedeno obvezno bogatenje nekaterih živil z vitaminom D, v Kanadi na primer ga dodajajo mleku, v Evropi pa nekatere vrste živil proizvajalci bogatijo predvsem na lastno pobudo. »Tudi v Sloveniji so nekatere vrste živil pogosteje obogatene z vitaminom D, še posebej žita za zajtrk ter rastlinski nadomestki mleka in mlečnih izdelkov.« A hkrati opozarja, da gre pri pomanjkanju vitamina D večinoma za sezonski pojav, zaradi česar bi bilo ustrezno bogatenje živil zahtevnejše kot pri bogatenju z jodom.

Pomemben podatek glede uživanja dodatnega vitamina D je, da je to zelo varno, dokler z njim res močno ne pretiravamo. Zato je to v tem trenutku po mnenju avtorjev priporočil ukrep z majhnim tveganjem in potencialno zelo veliko koristjo.

Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi morala sicer takšna priporočila prestati obravnavo v najvišjih državnih medicinskih organih, kar bi omogočilo državno financiranje takega ukrepa. »Na ta način bi se izognili nastanku neenakosti pri dostopnosti do vitamina D z vsemi zdravstvenimi posledicami, saj bi priporočilo brez izdelanega sistemsko umeščenega ukrepa povečevalo neenakosti med prebivalci različnih socialno ekonomskih skupin v Sloveniji.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.