Danes je nov dan

16. 11. 2020  |  Družba  |  Agrument

Pogovorimo se o vikendu

Danes je nov dan

Danes je nov dan

Čeprav se nam petdnevni delovni teden in dvodnevni vikend zdita nekaj najbolj normalnega, je koledar kot vsak družbeni pojav smiselno postaviti v historični kontekst.

V Franciji so denimo med leti 1793 in 1805 uporabljali 10-dnevni teden (9 dni dela, 1 dan počitka), besedo "weekend"  pa so v angleščini prvič opazili šele leta 1879. A 40-urni delovni teden, ki je danes tako zakoreninjen, je standard postal šele pred 80 leti. Najverjetneje je torej mlajši od vaše babice.

Na Youtubu je zaokrožila ideja o "vikend sredi": koncept temelji na ideji, da produktivnost pade, če si ne privoščimo odmora in soboto prestavlja na sredo. Čeprav je všečen, pa se zdi, da predlog ni dovolj radikalen. Bolje bi bilo, če bi uvedli proste srede in ohranili vikend takšen, kot je zdaj. Če lahko verjamemo Parkinsonovemu zakonu, produktivnost ne bi padla. Bi pa znižali stopnjo brezposelnosti, zmanjšali ogljični odtis, izkoreninili izgorelost in izboljšali duševno zdravje populacije. Kaj še torej čakamo?

Agrument ustvarja Danes je nov dan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.