Luka Volk

17. 11. 2020  |  Družba

Obvezna praksa med epidemijo

Ministrstvo bi moralo ponuditi konkretnejše rešitve

kk

S Srednje frizerske šole v Ljubljani sporočajo, da delodajalci niso pripravljeni sprejeti dijakov, saj jim zaradi omejenega števila ljudi v salonu niso mogli zagotoviti dela ali pa so se bali pomislekov strank zaradi večjega števila ljudi v prostoru. (Fotografija je simbolična.)
© pxhere.com

Del šolskega programa je mogoče nadomestiti s poukom na daljavo, za opravljanje obvezne prakse, ki je značilno za praktično naravnane poklicne usmeritve, pa to ne velja. Že praksa v lanskem šolskem letu se je morala v nekaterih programih končati predčasno, dijakom in študentom pa za končanje letnika ni bilo treba opravljati dodatnih ur praktičnega usposabljanja. Kako je s tem v novem šolskem letu?

Ob optimistični predpostavki, da bomo to šolsko leto lažje izpeljali in ne bo ponovne ustavitve dejavnosti, ministrstvo ni pripravilo načrta, kako naj bi v tem času potekale obvezne prakse. V okrožnici, ki so jo šole prejele konec prejšnjega tedna, so pristojni z ministrstva zapisali, naj »se opravljanje praktičnega usposabljanja z delom preloži na kasnejši datum«. Za dijake in študente, ki so že na praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, ki ima vzpostavljeno varno delovno okolje v skladu s smernicami NIJZ, naj bi to še naprej izvajali. Enako velja za tiste, ki bi v tem času začeli izvajati praktično usposabljanje z delom.

Opravljanje prakse, tudi če je za zdaj omogočeno, je drugačno, kot bi bilo v normalnih razmerah, saj je precej okrnjeno. Na to so delodajalci in šole opozarjali že prej, ko so veljali blažji epidemiološki ukrepi. V nekaterih panogah je omejitev števila ljudi v prostorih pomenila, da je izvajanje prakse nemogoče ali vsaj oteženo.

Če vzamemo za primer frizerstvo – s Srednje frizerske šole v Ljubljani sporočajo, da delodajalci niso pripravljeni sprejeti dijakov, saj jim zaradi omejenega števila ljudi v salonu niso mogli zagotoviti dela ali pa so se bali pomislekov strank zaradi večjega števila ljudi v prostoru. Z njimi jim je uspelo skleniti kompromisni dogovor, da so dijaki lahko opravljali prakso, vendar v okrnjenem obsegu – delali so predvsem na lutkah in bolj odmaknjeni od dejanskega salonskega dela. Na šoli se zavedajo, da je praksa pomemben del učnega procesa: »Gre tudi za neko primarno socializacijo v salonu, kjer dijaki spoznajo dinamiko dela.« Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako kakovostno je opravljanje prakse v danih razmerah. Če se sploh lahko opravlja.

Ministrstvo ta hip nima odgovorov, kako in kdaj bi šolarji lahko nadaljevali praktično usposabljanje, razen tega, da se to prestavi na kasnejši datum.

Tam, kjer izvajanje prakse zdaj ni mogoče, mora delodajalec ponuditi možnost izvajanja prakse kasneje, v drugi polovici leta. Vendar se postavlja vprašanje, kako ravnati z dijaki zaključnih letnikov, ki imajo v drugem polletju, ko bi glede na sedanje načrte nadomeščali prakso, že druge obveznosti – kot je na primer matura ali zaključni izpit.

Ministrstvo ta hip nima odgovorov, kako in kdaj bi šolarji lahko nadaljevali praktično usposabljanje, razen tega, da se to prestavi na kasnejši datum. Zdaj se šolarji ne spoprijemajo samo s stisko, ki se jih polašča pri spremljanju pouka na daljavo, ampak tudi s tem, da bodo očitno imeli okrnjene izkušnje z delom na svojem poklicnem področju.

Ker nenadnega izboljšanja epidemiološke slike, ki bi pripeljalo do hitrih rešitev, v kratkem ni pričakovati, bi moralo ministrstvo ponuditi konkretnejše rešitve.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.